Jedro

Sodni izvedenec je prepričljivo pojasnil, da pri tožnici popolna nepregibnost desnega zapestja ni podana, pač pa je podana omejena gibljivost desnega zapestja težje stopnje. Za omejeno gibljivost pa za ročni sklep telesna okvara v Seznamu telesnih okvar ni določena. Sodni izvedenec je prepričljivo izpovedal, da pri tožnici ni podana niti popolna neuporabnost cele roke in torej ni podano stanje po 16. točki poglavja VI. B Seznama TO, da bi bila pri tožnici lahko ugotovljena uveljavljana telesna okvara.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (III. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločbi toženca št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 29. 1. 2020 in št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 19. 8. 2019 odpravilo in tožnici priznalo pravico do invalidnine za 40 % telesno okvaro zaradi poškodbe pri delu v znesku 51,09 EUR mesečno od 2. 7. 2019 dalje z vsemi nadaljnjimi uskladitvami (I. in II. točka izreka). S III. točko izreka pa je tožbeni zahtevek v delu na priznanje višje invalidnine za višjo telesno okvaro zavrnilo ter s IV. točko izreka sklenilo, da je toženec dolžan tožnici povrniti stroške postopka v višini 21,24 EUR roku 8 dni.

2. Zoper III. točko izreka je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Zatrjuje, da je sodišče povsem napačno ugotovilo dejansko stanje, da pri njej ni podana tudi telesna okvara po 13. točki poglavja VI B Seznama telesnih okvar in pod točko 16. poglavja VI B Seznama telesnih okvar (Ur. l. SFRJ, št. 38/83 in 66/89, v nadaljevanju: Seznam TO). Navaja, da je podala odgovor na izvedensko mnenje izvedenca z dne 3. 9. 2021 in temeljito zajela, kaj vse je povsem kontradiktorno in istočasno nerazumljivo. Izvedenec dr. A. A. je na naroku dne 12. 1. 2022 podajal dvoumne in povsem neprepričljive razlage glede neobstoja telesne okvare pod točko 13 in točko 16 poglavja VI B Seznama TO. Tista razlaga pa je očitno kontradiktorna tudi s podatki v izvedenskem mnenju z dne 3. 9. 2021, in sicer na strani 6 tabela meritve gibljivosti obeh zapestij. Iz vsebine istega izvedenskega mnenja oziroma natančneje iz tabele meritve gibljivosti obeh zapestij očitno izhajajo podatki, kateri so skladni z veljavnim sporazumom za ugotavljanje telesnih okvar, ki utemeljujejo, da je pri njej podana telesna okvara pod točko 13 in pod točko 16 poglavja VI B Seznama TO. Kljub temu je izvedenec v izvedenskem mnenju zatrjeval, da ne obstoji telesna okvara pod točko 13 in pod točko 16 poglavja VI B Seznama TO. Povzema meritve navedene v izvedenskem mnenju in poudarja, da iz povzetih podatkov jasno in nedvoumno izhaja, da je pri njej podana telesna okvara pod točko 13 a poglavja VI B Seznama TO, in sicer v višini 40 % zaradi nepregibnosti ročnega sklepa, ki je v neugodnem položaju volarne fleksije skladno z veljavnim Seznamom za ugotavljanje TO. Iz obrazložitve 13. točke Seznama TO, poglavja VI B povsem jasno izhaja, da je ročni sklep v neugodnem položaju, če znaša volarna fleksija nad 20 stopinj. Iz izvedenskega mnenja dr. A. A. z dne 3. 9. 2021 jasno in nedvoumno izhaja, da je pri njej s strani izvedenca ugotovljena volarna fleksija 30 stopinj. To pa pomeni, da je ugotovljena in zapisana telesna okvara t.i. volarna fleksija s strani izvedenca nad 20 stopinjami in torej 30 stopinj, kar je skladno z veljavnim Seznamom za TO. To pomeni, da je pri njej dejansko podana zatrjevana telesna okvara pod točko 13 a poglavja VI B Seznama TO. Iz mnenja izvedenca z dne 3. 9. 2021 v tabeli meritve gibljivosti obeh zapestij izhaja samo zapis fleksija, je pa gotovo, da gre za volarno fleksijo, kakor tudi izhaja iz 13 a točke poglavja VI B Seznama TO. Da je temu tako izhaja tudi iz zapisa dr. B. B. z dne 2. 7. 2019, ko je zapisal kratico za volarno fleksijo, in sicer samo zapis FL 30 stopinj. V kolikor pritožbeno sodišče meni drugače, predlaga, da se izvedensko mnenje dopolni, in sicer samo v pritožbenem delu, ki se nanaša na ugotavljanje telesnih okvar povezanih s točko 13 in točko 16 poglavja VI B Seznama TO in da se da v pregled izvedensko mnenje dr. A. A. z dne 3. 9. 2021 drugemu izvedencu. Poleg navedenega tožnica meni, da je podana tudi telesna okvara pod točko 13 c poglavja VI B Seznama TO, in sicer, ker iz izvedenskega mnenja dr. A. A. z dne 3. 9. 2021 povsem jasno in nedvoumno izhajajo podatki meritve gibljivosti obeh zapestij, na kateri podlagi je utemeljena tudi telesna okvara v višini 30 %. Poleg obrazloženega meni, da je pri njej podana telesna okvara tudi pod točko 16 poglavja VI B Seznama TO, in sicer popolna neuporabnost cele roke. Pri tem je potrebno upoštevati, da je desna poškodovana roka bistveno deformirana, oslabela ter zatekla s spremljajočimi bolečinami. Navedeno izhaja tudi iz izvedenskega mnenja z dne 3. 9. 2021 in zapisnika z dne 12. 1. 2022 in tudi iz predmetne sodbe. Čeprav iz navedene 16. točke izhaja, da se uporablja samo v primerih, ki niso zajeti v točkah od 1 do 15, je potrebno upoštevati, da je ves čas zatrjevala telesno okvaro v višini 80 %. Poleg tega pa iz izvedenskega mnenja izhaja, da je pri njej ugotovljena gibljivost desnega poškodovanega zapestja, in sicer radialna deviacija le 5 stopinj. Iz navedene 16. točke Seznama TO pa izhaja, da je sklep nepregiben, če je nepregibnost popolna ali če je pregibanje možno samo do največ 15 stopinj. Iz sodbe izhaja, da izvedenec zatrjuje, da je gibljivost večja od 15 stopinj, spregleda pa svojo ugotovitev podano v izvedenskem mnenju, da je radialna deviacija le 5 stopinj. V zvezi s tem izvedenec ne poda nobene verjetne utemeljitve, da takšno odstopanje v gibljivosti desnega poškodovanega zapestja, torej radialne deviacije 5 stopinj, ki jo sam ugotovi, ni relevantno v konkretnem primeru. Ne prepriča tudi navedba izvedenca, da je gibljivost desnega poškodovanega zapestja večja kot 15 stopinj, saj to ne drži in je radialna deviacija le 5 stopinj. Ob tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da iz 16. točke poglavja VI B Seznama TO, ne izhaja nič drugega kot to, da je sklep nepregiben, če je nepregibnost popolna ali če je pregibanje možno samo do največ 15 stopinj. Vztraja, da je pri njej podana tudi telesna okvara po 16. točki poglavja VI B Seznama TO. Iz previdnosti tudi v tem delu predlaga, da se do tega naknadno opredeli izvedenec, ki ga bo postavilo pritožbeno sodišče. Poleg tega meni, da ne vzdrži utemeljitev sodišča, da se 16. točka upošteva samo v primerih, ki niso zajeti v točkah od 1 do 15. Meni, da če bi bila pravočasno ugotovljena telesna okvara pod točko 16 poglavja VI B Seznama TO, bi morda druge točke seznama za ugotavljanje TO odpadle in bi tako bila ugotovljena telesna okvara v višini 80 %, zvišana za dodatnih 10 % zaradi bolečin, oteklin, skladno z obrazloženo isto 16. točko. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter izda novo sodbo, s katero se ji prizna telesna okvara zaradi poškodbe pri delu pod točko 16. poglavja VI B Seznama TO v višini 80 %, zvišano za 10 %, to je skupaj 90 %, podredno pa, da se ji prizna še telesna okvara zaradi poškodbe pri delu pod točko 13 a poglavja VI B Seznama TO v višini 40 % zvišana za dodatnih 10 % zaradi že ugotovljene otekline, bolečine in podobno, vse za obdobje od 2. 7. 2019 dalje ob upoštevanju dejstva, da je že podana telesna okvara pod točko 12 a poglavja VI B Seznama TO v višini 30 % in je ista zvišana za dodatnih 10 %. Pritožbenemu sodišču predlaga, da ji prizna telesno okvaro pod točko 13 a poglavja VI B Seznama TO v višini 40 %, ugotovljeno 40 % telesno okvaro pa zviša za dodatnih 10 % zaradi oteklin, stalnih bolečin in podobno. Torej skupna telesna okvara upoštevaje že podano telesno okvaro v višini 40 % in upoštevaje, da sodišče prizna pod 13 a točko veljavnega Seznama TO, kar pomeni, da se procentualno poveča podana telesna okvara v višini 50 % za dodatnih 20 % skladno z veljavnimi predpisi tako, da skupaj znaša telesna okvara v višini 70 %. Podredno predlaga, da se ugotovljena telesna okvara v višini 30 % zviša za dodatnih 10 % ter prišteje že nesporno podana telesna okvara pod točko 12 a poglavja VI B Seznama TO, tako da skupaj znaša telesna okvara v višini 50 %. Podredno pa predlaga, da pritožbeno sodišče že podano mnenje dr. A. A. pošlje drugemu izvedencu, ki naj poda svoje stališče glede obstoja telesne okvare povezano s predmetno pritožbo pod točko 13 a, pod točko 13 c in pod točko 16 poglavja VI B Seznama TO in izdela novo izvedensko mnenje z upoštevanjem predmetne pritožbe. Pri izplačilu denarnih zneskov za telesno okvaro predlaga, da sodišče upošteva Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in določene zneske za ugotovljeno telesno okvaro izplača za 6 mesecev nazaj od 2. 7. 2019 z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev po 8., 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

5. V obravnavani zadevi ni podana očitana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Izpodbijana sodba takšnih pomanjkljivosti ne vsebuje in jo je mogoče preizkusiti. V sodbi so navedena vsa pravno odločilna dejstva. Sodba pa tudi ni protispisna, kot zatrjuje pritožba in smiselno uveljavlja kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi.

6. V obravnavani zadevi tudi ni podana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi bila podana, ker sodišče ni imenovalo oziroma izvedlo dokaza z drugim izvedencem. Kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če kakšni stranki z nepravilnim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Takšne kršitve pa v obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti. Tožnica po zaključku zaslišanja sodnega izvedenca ni predlagala izvedbe dokaza z drugim izvedencem in posledično tudi ni moglo priti do sedaj uveljavljane kršitve in je tožnica, ki v pritožbi uveljavlja pridobitev novega izvedenskega mnenja drugega sodnega izvedenca, zato prekludirana.

7. V tem postopku je sodišče prve stopnje presojalo pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb toženca, in sicer dokončno odločbo št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 29. 1. 2020, s katero je zavrnil tožničino pritožbo vloženo zoper prvostopno odločbo št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 19. 8. 2019. S slednjo je toženec odločil, da tožnica nima pravice do invalidnine za telesno okvaro. Citirani odločbi je sodišče prve stopnje s I. točko izreka odpravilo in tožnici priznalo pravico do invalidnine za 40 % telesno okvaro zaradi poškodbe pri delu, ugotovljene v višini 30 % po poglavju VI B točka 12 a – nepregibnost desnega podlakta v pronaciji, povečana za 10 % zaradi znatnih trofičnih sprememb in otekline desnega podlakta, v znesku 51,09 EUR mesečno od 2. 7. 2019 dalje z vsemi nadaljnjimi uskladitvami (I. in II. točka izreka). Zavrnilo pa je priznanje višje invalidnine za višjo telesno okvaro, ker naj ne bi obstajala telesna okvara zapestja in cele roke (III. točka izreka). Zoper zavrnilni del III. točke izreka je tožnica vložila pritožbo tako, da je ostalo v pritožbenem postopku sporno samo še vprašanje, ali je pri tožnici podano stanje popolne nepregibnosti desnega zapestja in popolne neuporabnosti cele roke.

8. Pravna podlaga za razrešitev sporne zadeve je podana v določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ-2) in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ-1), ki jih je v celoti in pravilno citiralo že sodišče prve stopnje, vključno z definicijo telesne okvare podane v 143. členu ZPIZ-1 in pogoje za pridobitev pravice do invalidnine (144. člen ZPIZ‑1) ter relevantne točke določene v Seznamu TO v VI. B poglavju „Funkcijske motnje zgornjih okončin“.

9. Skladno z drugim odstavkom 403. člena ZPIZ-2 so namreč vrste in stopnje telesnih okvar določene v Seznamu TO. Posamezno telesno okvaro je mogoče ugotoviti le, če so pri zavarovancu podana takšna stanja poškodovanosti ali onesposobljenosti, kot je določena v Seznamu TO. Navedeno pomeni, da je mogoče telesno okvaro ugotoviti le za stanje in pod pogoji ter v višini, določeni v citiranem seznamu. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje je v pravno relevantnem obdobju še veljal Seznam TO, ki je funkcionalne motnje zgornjih okončin opredeljeval v poglavju VI B, konkretno telesne okvare zaradi nepregibnosti ročnega sklepa v 13. točki poglavja VI in zaradi popolne neuporabnosti cele roke v 16. točki poglavja VI B. 10. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje v zvezi s spornim vprašanjem o obstoju telesne okvare postopalo skladno z določbo 243. člena ZPP in izvedlo dokaz z izvedencem, ker je za ugotovitev ali za razjasnitev navedenih dejstev potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga ter pridobilo izvedensko mnenje sodnega izvedenca specialista ortopeda. Ta je po proučitvi medicinske dokumentacije, tožnico pa je tudi osebno pregledal, menil, da pri tožnici telesna okvara zaradi nepregibnosti zapestja ni podana in obrazložil, da so v izvidu fiziatra z dne 2. 7. 2019 korektno zapisana pasivna gibljivost v poškodovanem desnem zapestju in da je z osebnim pregledom tudi sam 15. 6. 2021 ugotovil omejeno gibljivost desnega zapestja težje stopnje, vendar ne nepopolne gibljivosti, ki bi utemeljevala telesno okvaro po Seznamu TO.

11. Na takšno mnenje je tožnica posredovala pripombe s predlogom, da se mnenje s strani (istega) izvedenca dopolni ali da se ga zasliši, da poda svoje mnenje glede zatrjevane telesne okvare pod točko 13 in točko 16 veljavnega Seznama TO vse povezano z mnenjem fiziatra z dne 2. 7. 2019, iz katerega jasno izhaja stanje poškodovane roke na dan 2. 7. 2019. 12. Sodišče je sledilo tožničinemu predlogu in izvedenca še zaslišalo. Na zaslišanju je izvedenec vztrajal, da pri tožnici ni podana nepregibnost ročnega sklepa, temveč zelo slaba gibljivost. Zato TO po 13. točki VI. B Seznama TO pri tožnici ni podana. Izvedenec je pojasnil, da pri tožnici popolna nepregibnost desnega zapestja ni podana, ker je pregibnost večja kot 15 stopinj in pojasnil, da radialna deviacija pomeni nagib roke v zapestju v palčevo smer, ulnarna pa v mezinčevo, ter da pri tožnici nepregibnost ročnega sklepa ni podana niti v neugodnem položaju volarne fleksije, niti v neugodnem položaju dorzalne fleksije ali ulnarne ali radialne deviacije. Po njegovem mnenju pa ni podana niti v ugodnem položaju obeh sklepov. Po pojasnilu izvedenca pomeni popolno neuporabnost cele roke iz 16. točke VI B poglavja Seznama TO, da je roka popolnoma neuporabna, kar pri tožnici ni podano.

13. Na naroku je bila tožnica prisotna in je sodnemu izvedencu postavljala tudi vprašanja, na katera je izvedenec odgovoril. V zvezi z njenim vprašanjem je glede popolne neuporabnosti cele roke vztrajal, da roka ni povsem neuporabna, je pa po ugotovitvah na osebnem pregledu, kar je pojasnila tudi sama tožnica, bistveno manj uporabna in deformirana. Poleg tega je izvedenec na vprašanje glede seštevanja telesnih okvar določenih v 13. točki VI. B poglavja (a, b, c) jasno odgovoril, da se te telesne okvare med seboj ne seštevajo, saj se izključujejo.

14. Po tako dopolnjenem dokaznem postopku ter zaslišanju sodnega izvedenca v zvezi s tožničinimi pripombami podanimi na izvedensko mnenje, je sodišče prve stopnje imelo dovolj strokovno medicinske prepričljive podlage za zavrnitev tožničinega tožbenega zahtevka. Po prepričanju pritožbenega sodišča pri tožnici telesna okvara zaradi popolne nepregibnosti desnega zapestja po 13. točki VI. B Seznama TO ni podana, in sicer ni podana po 13.a, 13.b in 13.c točki VI B Seznama TO niti po 16. točki poglavja VI B Seznama TO zaradi popolne neuporabnosti cele roke. Sodni izvedenec je prepričljivo pojasnil, da pri tožnici popolna nepregibnost desnega zapestja ni podana, pač pa je podana omejena gibljivost desnega zapestja težje stopnje. Za omejeno gibljivost pa za ročni sklep telesna okvara v Seznamu TO ni določena. Sodni izvedenec je prepričljivo izpovedal, da pri tožnici ni poda niti popolna neuporabnost cele roke in torej ni podano stanje po 16. točki poglavja VI. B Seznama TO, da bi bila pri tožnici lahko ugotovljena uveljavljana telesna okvara.

15. Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo, takšne ugotovitve temeljijo na izvidih in ugotovitvah specialistov, kakšno stanje je podano pri tožnici pa se je izvedenec še sam prepričal, ko je tožnico osebno pregledal, in sicer na način in v obsegu, kot mu to narekujejo medicinska dognanja in pravila njegove specialnosti. Da je bil osebni pregled opravljen ustrezno dokazuje prav dejstvo, da je na osebnem pregledu ugotovil prav takšno stanje, kot izhaja iz izvida fiziatra, na katerega se sklicuje tožnica. Poleg tega je bila tožnici v postopku zagotovljena tudi pravica do sodelovanja kot najpomembnejša procesna pravica, vključno na zadnji glavni obravnavi na zaslišanju sodnega izvedenca, ko ji je bila dana možnost aktivnega sodelovanja in postavljanja vprašanj o vseh spornih vprašanjih, ki jih izpostavlja v pritožbi in ne le tistih, ki jih je izvedencu dejansko postavila. Pritožbene navedbe, da dejansko stanje ni popolno in pravilno ugotovljeno, so zato neutemeljene in nesprejemljive.

16. Na podlagi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (III. točka izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.