- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sklep I R 127/2010
ECLI:SI:VSRS:2010:I.R.127.2010 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Subjektivno toženčevo prepričanje o preteklih napačnih odločitvah po presoji Vrhovnega sodišča ne more razumno utemeljevati dvoma v nepristranskost sodišča.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
1. V pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Domžalah P 86/2009 zaradi prenehanja vznemirjanja je toženec predlagal določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. V predlogu navaja sedem zadev, ki jih je obravnavalo ali jih obravnava Okrajno sodišče v Domžalah ter trdi, da so se te in še druge zadeve pred tem sodiščem razreševale nepravilno v njegovo škodo. Meni, da v teh zadevah obstaja sum zlorabe položaja, nevestnega ravnanja, malomarnega ravnanja, korupcije itd., zato je sam ogrožen, tako v materialnem kot tudi v življenjskem zdravstvenem stanju. Predlaga, da se postopki prestavijo na neko drugo nepristransko sodišče, recimo Okrajno sodišče v Kopru.
2. Predlog ni utemeljen.
3. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek ali če so za to podani drugi tehtni razlogi.
4. Toženec za obravnavano pravdno zadevo Okrajnega sodišča v Domžalah P 86/2009 trdi (tako kot za druge postopke pred tem sodiščem), da se odloča nepravilno v njegovo škodo. Vendar pa vprašanje napačnosti ali pravilnosti odločitve sodišča ne more biti predmet postopka v smislu 67. člena ZPP, ko se obravnavajo tehtni razlogi, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na spor od zunaj in ne izvirajo iz samega spornega razmerja. O vprašanju pravilnosti ali nepravilnosti sodnih odločb se odloča v postopkih s pravnimi sredstvi. Nadaljnje pavšalne trditve o sumu zlorabe položaja, o nevestnem ravnanju, o malomarnem ravnanju, korupciji itd. pa so neobrazložene in nedokazane in kot take neupoštevne. Subjektivno toženčevo prepričanje o preteklih napačnih odločitvah po presoji Vrhovnega sodišča ne more razumno utemeljevati dvoma v nepristranskost sodišča. Zato je treba zaključiti, da toženec ni navedel in ni dokazal nobenih resničnih tehtnih razlogov za prenos pristojnosti na drugo sodišče. Glede na to je Vrhovno sodišče toženčev predlog kot neutemeljen zavrnilo.