Jedro

V primeru delne zavrnitve zahtevka, delne ugoditve zahtevku in delne pripoznave zahtevka je treba določno navesti, v katerem delu je sodišče prve stopnje zahtevku ugodilo zaradi pripoznave in v katerem delu mu je ugodilo s sodbo oziroma ga je zavrnilo, vse dokler o zahtevku ni odločeno v celoti. V nasprotnem primeru preizkus sodbe sodišča prve stopnje ni mogoč in je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe in sodba na podlagi pripoznave se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo in delno sodbo na podlagi pripoznave toženi stranki naložilo, da je v roku 15 dni dolžna tožniku za čas od 4. 9. 2008 do 31. 12. 2009 obračunati razliko med dejansko izplačano in plačo, ki bi jo moral prejemati upoštevaje 20 % povišanje osnovne plače, od tega zneska za tožnika plačati vse davke in prispevke, njemu pa plačati neto znesek razlike skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega 16 dne v mesecu za znesek razlike v plači preteklega meseca do plačila (1. točka izreka). Toženi stranki je nadalje naložilo, da je dolžna v roku 15 dni za čas od 4. 9. 2008 do 20. 12. 2009 K.D.P.I.Z. d.d. v sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja za tožnika plačati razliko med dejansko plačanimi prispevki za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje in prispevki v višini 12,60 % bruto osnovne plače za posamezni mesec (2. točka izreka) in v presežku zahtevek tožnika zavrnilo (3. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka v roku 15 dni dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 320,25 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka dalje do plačila (4. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači, ki se nanaša na obdobje od 1. 12. 2009 do 31. 12. 2009 ter da ustrezno spremeni tudi odločitev o stroških, podrejeno pa, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbo vlaga zoper sodbo v delu, ki se nanaša na razliko v plači iz naslova 20 % povišanja osnovne plače na podlagi 2. odstavka 59. člena Zakona o službi v Slovenski vojski za obdobje od 1. 12. 2009 do 31. 12. 2009. Navaja, da je bil tožnik na podlagi ukaza z dne 10. 12. 2009 tudi formalno razporejen na dolžnost vojak specialist pirotehnik vzdrževalec in sicer od 20. 12. 2009 dalje. Na podlagi navedenega ukaza je bila tožniku izdana odločba z dne 23. 12. 2009, ki tožniku od 20. 12. 2009 določa tudi povečanje osnovne plače po 2. odstavku 59. člena ZSSloV ter ODPZ po stopnji 12/18. Plača za dolžnost vojak specialist pirotehnik vzdrževalec, vključno s povečanjem osnovne plače za 20 %, je tako tožniku po zgoraj navedenem ukazu in odločbi pripadala od 20. 12. 2009 dalje. Pri obračunu in izplačilu plač za december 2009 je tožnik navedeno povečanje osnovne plače prejel, celo ne samo za obdobje od 20. 12. 2009, temveč za celoten december 2009, torej za obdobje od 1. 12. 2009 do 31. 12. 2009. Sodišče prve stopnje je tako zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je navedlo, da tožena stranka ni izkazala, da je razliko v plači v obdobju od 20. 12. 2009 do 31. 12. 2009 plačala, češ da to izplačilnih list ni razvidno. Ravno nasprotno, iz plačilne liste za mesec december 2009, ki jo je predložil sam tožnik z drugo pripravljalno vlogo je razvidno, da je bilo tožniku pri plači za december 2009, izplačani 5. 1. 2009, obračunano in izplačano povečanje osnovne plače po 59. členu ZSSloV. Navedeno je razvidno pod postavko Z560. Iz tega naslova je bilo tožniku izplačanih 272,21 EUR. Iz samega zneska je razvidno, da gre za 20 % od osnovne plače in iz same višine zneska, ki je bil tožniku obračunan, je razvidno, da gre za povečanje za cel mesec in ne morda za del meseca. Sodišče prve stopnje je torej napačno ugotovilo dejansko stanje, ko je navedlo, da ni nikjer izkazano, da je tožnik povečanje osnovne plače za december 2009 prejel. Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožene stranke zavrne in ji naloži plačilo nadaljnjih stroškov tožnika po predloženem stroškovniku. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave in izpodbijani del sodbe v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je podana bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je kršitev podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Izrek sodbe mora obsega odločbo, s katero sodišče odloči o posameznih zahtevkih in sicer ne glede na to, ali jih je zavrnilo ali jim je ugodilo (3. odstavek 324. člena ZPP). Če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek, izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi (sodba na podlagi pripoznave – 1. odstavek 316. člena ZPP).

Preizkus sodbe in sodbe na podlagi pripoznave je mogoč le, če se lahko primerja izrek sodb z razlogi (14. točko 2. odstavka 339. člena ZPP). Sodbe in sodbe na podlagi pripoznave ni mogoče preizkusiti, če izrek niti ne navede zahtevka, o katerem je sodišče odločilo s sodbo na podlagi pripoznave in ne zahtevka, o katerem je sodišče odločilo. Zaradi preizkusa sodbe mora torej sodišče natančno navesti vsak postavljeni zahtevek in ali ga je zavrnilo ali mu je ugodilo, ali je bila o posameznem zahtevku izdana sodba na podlagi pripoznave. V primeru delne zavrnitve zahtevke, delne ugoditve zahtevku in delne pripoznave zahtevka je potrebno določno opisati, v katerem delu je sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo zaradi pripoznave zahtevka in enako določno tudi v katerem delu je ugodilo s sodbo ali ga zavrnilo, vse dokler o zahtevku ni odločeno v celoti.

Določbe ZPP o preizkusu niso edine, zaradi katerih mora biti zahtevek določno naveden v sodnem izreku. Ko postane sodba pravnomočna (1. odstavek 319. člena ZPP), so nanjo vezane stranke in sodišče (320. člen ZPP). Pravnomočen pa postane le izrek sodbe (1. odstavek 319. člena ZPP). Ponovno odločanje o zadevi potem ni več dovoljeno in spor je rešen. To pa je cilj pravdnega postopka. Prav zato, da se ta končni cilj postopka doseže, pa mora izrek sodbe vsebovati določno opredeljen zahtevek, sicer bi se lahko o isti zadevi ponovno odločalo, ker bi sodba (deloma) ne postala pravnomočna (drugi stavek v 2. odstavku 319. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje v izreku svoje sodbe in sodbe na podlagi pripoznave ni navedlo, v katerem delu tožbenega zahtevka je izdalo sodbo na podlagi pripoznave in o katerem je odločilo. Če sodišče v izreku ne navede tožbenega zahtevka, o katerem je izdana sodba na podlagi pripoznave in o katerem odloči, preizkus sodbe ni mogoč, izrek sam pa je nerazumljiv. S tem je storjena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani del sodbe in sodbo na podlagi pripoznave sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje navedene kršitve odpraviti in odločiti o tožbenem zahtevku tako, da bo iz izreka sodbe razvidno, o katerem delu zahtevka je odločeno s sodbo in katerem s sodbo na podlagi pripoznave.

Odločitev o stroških postopka temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP.