Jedro

Tožnik je vložil tožbo zoper toženo stranko zaradi kršitve načela enakopravnosti pri zaposlovanju. Zato ne gre za spor o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja, v katerem delavcu ni potrebno plačati takse. Po 105.a členu ZPP mora biti sodna taksa plačana ob vložitvi tožbe in ker je tožnik ni plačal, ga je sodišče s plačilnim nalogom pozvalo k plačilu.

Ker je tožnik v tožbi s primarnim zahtevkom zahteval ponovitev izbirnega postopka kot neizbrani kandidat na razpisu za prosto delovno mesto pri toženi stranki, s podrednim zahtevkom pa plačilo odškodnine, je potrebno takso odmeriti glede na primarni tožbeni zahtevek, ki ni premoženjske narave, v višini 41,00 EUR po tar. št. 2211 ZST-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožeče stranke z dne 23. 9. 2013 zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 16. 9. 2013. Zoper navedeni sklep se z laično pritožbo pritožuje tožeča stranka iz pritožbenih razlogov kršitve procesnega in materialnega prava. V pritožbi navaja, da gre v predmetni zadevi za spor zaradi izbire kandidata, v katerem ni takse. Taksa je bila zahtevana za že vloženo tožbo, kar pomeni, da je bila procesno popolna, saj za procesno nepopolno tožbo sodne takse ni. V sporu zaradi obstoja delovnega razmerja je po 41. členu ZDSS-1 možno tožbo spremeniti do konca glavne obravnave. Z menjavo zahtevkov spor lahko preide v drugo obliko, tako da je določitev takse pred sklepom o popravi tožbe nesmisel. Isto je nesmisel zatrjevanje sodnega varstva le po 204. členu ZDR in zahteva za sodno takso v premoženjskem sporu, ki je ni. Sklicuje se na vrsto sporov, v katerih je sodišče odločilo drugače, ter na dejstva, da obstaja sum kaznivega dejanja v zadevah, predloženih Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, Oddelek v Novem mestu.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 1. odstavka 366. člena v zvezi z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v 2. odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, sprejeta odločitev je tudi materialnopravno pravilna.

Tožnik neutemeljeno zatrjuje, da sklep o popravi tožbe še ni bil izdan. Iz listin v spisu je razvidno, da je tožnik vložil tožbo zaradi „kršitve enakosti pri zaposlovanju in diskriminacije na podlagi izobrazbe“, s primarnim zahtevkom za ponovitev izbirnega postopka in sklenitev pogodbe o zaposlitvi in podrednim odškodninskim zahtevkom, da naj mu tožena stranka plača odškodnino v višini 20.000,00 EUR. Razlog tožbe je, kot je iz njene obrazložitve razvidno, neizbira tožnika na razpisu za delovno mesto računalnikar organizator informacijskih dejavnosti, objavljen 1. 8. 2013, v zvezi s katerim je tožnik prejel obvestilo neizbranim kandidatom. Tožba torej ima vse sestavine kot jih zahteva zakon (1. odstavek 180. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 105. člena ZPP), zato niso sprejemljive pritožbene navedbe v zvezi s popravo nepopolne vloge.

Za postopek, ki se začne s tožbo, kar velja za konkretni primer, taksna obveznost po določbi 1. točke 2. odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/208 in nasl. - ZST-1) nastane ob vložitvi tožbe. Takso je treba plačati najpozneje v roku, določenem v plačilnem nalogu iz 34.a člena ZST-1. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor tožnika zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse. Tožnik je namreč vložil tožbo zoper toženo stranko zaradi kršitve načela enakopravnosti pri zaposlovanju, taksna obveznost pa je glede na citirane določbe ZZST-1 nastala ob vložitvi tožbe. Po 105.a členu ZPP mora biti sodna taksa plačana ob vložitvi tožbe in ker je tožnik ni plačal, ga je sodišče s plačilnim nalogom pozvalo k plačilu. Zoper njega je pravočasno vložil ugovor, za katerega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je neutemeljen, saj je taksa pravilno odmerjena. Ker je tožnik v tožbi s primarnim zahtevkom zahteval ponovitev izbirnega postopka kot neizbrani kandidat na razpisu za prosto delovno mesto pri toženi stranki, s podrednim zahtevkom pa plačilo odškodnine, je sodišče prve stopnje takso pravilno odmerilo glede na primarni tožbeni zahtevek, ki ni premoženjske narave, v višini 41,00 EUR po tar. št. 2211 ZST-1. Pravilno je presodilo, da ne gre za spor o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja, v katerem delavcu ni potrebno plačati takse.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).