Jedro

Tožnika sta v tožbi vrednost spornega predmeta ovrednotila z zneskom 1.500.000 SIT, vendar nediferencirano, čeprav imata nedenarna zahtevka različno dejansko in pravno podlago. Tožnika bi zaradi tega morala vrednost spornega predmeta navesti za vsak zahtevek posebej, saj ni pogojev za njihovo seštevanje po določbah prvega odstavka 41. člena ZPP. Ker tega nista storila, sta povzročila položaj in posledice, primerljive s položajem in posledicami popolnega izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta: nista si zagotovila pravice do revizije. Revizijsko sodišče jo je zato kot nedovoljeno zavrglo (367. člen ZPP).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Tožnika sta zoper toženca vložila tožbo s tremi zahtevki: 1) da sta jima dolžna plačati 130.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, 2) da sta dolžna s parcele št. 75 k.o. G. odmakniti od parcelne meje vinsko trto, prikolico za kampiranje in odpadno železo, pokrito s strešniki, na oddaljenost štirih oziroma vsaj dveh metrov in 3) da sta dolžna na parcelo št. 75 k.o. G. vkopano greznico odstraniti oziroma opustiti njeno uporabo.

Sodišče prve stopnje je vse tri zahtevke zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je zavrnilno sodbo v celoti potrdilo.

Tožnika sodbo pritožbenega sodišča izpodbijata s pravočasno revizijo, s katero uveljavljata revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Procesne kršitve so bile po njunem prepričanju zagrešene s tem, ko da prvotožnici ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, saj je slednje navkljub njeni bolezni, o kateri je obvestila sodišča, opravilo 16.4.2003 narok za glavno obravnavo, kar predstavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP) in s tem, ko je navkljub smrti drugotoženke s postopkom nadaljevalo in ni dovolilo spremembe tožbe (tožnika sta tožbo spremenila tako, da sta namesto umrle stranke tožila njenega edinega potomca J. L.), s čemer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev procesnih pravil iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Revizija ni dovoljena.

V premoženjskopravnih sporih je revizija dovoljena, če vrednost spornega predmeta presega 4.172,93 eurov oziroma 1.000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP). Zahtevek na plačilo odškodnine v višini 130.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi revizijskega praga tako ne dosega in odločitve o odškodnini glede tega denarnega zneska z revizijo ni dovoljeno izpodbijati.

Preostala tožbena zahtevka sta nedenarna. Kadar predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, pravica do revizije pa je odvisna od vrednosti spornega predmeta, mora stranka v tožbi to vrednost navesti (drugi odstavek 180. člena ZPP). V konkretnem primeru sta tožnika v tožbi vrednost spornega predmeta ovrednotila z zneskom 1.500.000 SIT, vendar nediferencirano, čeprav imata nedenarna zahtevka različno dejansko in pravno podlago. Tožnika bi zaradi tega morala vrednost spornega predmeta navesti za vsak zahtevek posebej, saj ni pogojev za njihovo seštevanje po določbah prvega odstavka 41. člena ZPP. Ker tega nista storila, sta povzročila položaj in posledice, primerljive s položajem in posledicami popolnega izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta: nista si zagotovila pravice do revizije. Revizijsko sodišče jo je zato kot nedovoljeno zavrglo (367. člen ZPP).