Jedro

Sodišče je odločitev o postavitvi nasprotnega udeleženca pod delno skrbništvo sprejelo na podlagi konsistentne, jasne in razumsko utemeljene dokazne ocene ter skladnih ugotovitev izvedenca psihiatra in kliničnega psihologa, ki sta z uporabo različnih strokovnih metod ugotovila, da nasprotni udeleženec zaradi paranoidne osebnostne motnje ni sposoben razsojanja in samostojnega varovanja svojih pravic in koristi v sodnih, upravnih in drugih uradnih postopkih. Ker so njegove pravice in koristi v teh postopkih zaradi navedene nezmožnosti resno ogrožene, njegova nezmožnost pa je trajna, popolna in vseobsegajoča ter drugi milejši ukrepi ne zadoščajo, je utemeljena odločitev sodišča prve stopnje o postavitvi pod delno skrbništvo za zastopanje v teh postopkih.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Nasprotni udeleženec krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.V obravnavani nepravdni zadevi za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je sodišče prve stopnje nasprotnega udeleženca postavilo pod skrbništvo (I. točka izreka), za skrbnika določilo A. A. (II. točka izreka), ter mu določilo naloge skrbnika, to so zastopanje nasprotnega udeleženca v postopkih pred sodišči, upravnimi oziroma državnimi organi in organi lokalne skupnosti, vključno s prevzemanjem pošte zgolj v teh zadevah oziroma postopkih (III. točka izreka), skrbniku naložilo, da je dolžan skupaj s pristojnim centrom za socialno delo vsako leto sestaviti in podati poročilo o opravljanju nalog (IV. točka izreka), ter sklenilo, da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča (V. točka izreka).

2.Nasprotni udeleženec po pooblaščencu sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navaja, da je nezakonit, ker sodišče ni izvedlo dokazne ocene, vsebinsko se ni opredelilo do pripomb nasprotnega udeleženca v zvezi z izvedenskimi mnenji, izvedencev na naroku ni zaslišalo in nasprotnemu udeležencu ni omogočilo, da bi jima lahko postavljal vprašanja. Dalje, da se sodišče ni opredelilo, zakaj sta izvedenski mnenji nestrokovni ter se je nekritično oprlo na ugotovitve izvedencev. Obrazložitev sklepa je pomanjkljiva do te mere, da se ga ne da preizkusiti, zato je prišlo do kršitev načela kontradiktornosti postopka. Sodišče je v postopku ravnalo izrazito pristransko v korist nasprotnega udeleženca. Ker postopek skrbništva pred Okrajnim sodiščem v Gornji Radgoni pod opr. št. N 6/2021 dejansko poteka od leta 2021, torej že pet let, je nasprotnemu udeležencu kršena tudi pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi predlogu nasprotnega udeleženca, podredno, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, ter priglaša stroške postopka na prvi in drugi stopnji.

3.Predlagatelj odgovora na pritožbo ni podal.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Po predlogu predlagatelja, to je pristojnega centra za socialno delo, je sodišče nasprotnega udeleženca postavilo pod delno skrbništvo za zastopanje v postopkih pred sodišči, upravnimi oziroma državnimi organi in organi lokalne skupnosti, vključno s prevzemanjem pošte zgolj v teh zadevah oziroma postopkih. Sodišče je navedeno odločitev sprejelo na podlagi izvedenskih mnenj izvedenca psihiatra B. B. in kliničnega psihologa C. C., ki sta vsak s svojimi strokovnimi metodami dela prišla do enakih ugotovitev, to je, da ima nasprotni udeleženec paranoidno osebnostno motnjo, zaradi česar ni sposoben razsojanja v sodnih, upravnih in drugih uradnih postopkih. Posledično so njegove pravice in koristi v teh postopkih neposredno in resno ogrožene, drugi milejši ukrepi pa ne pridejo v poštev, saj izvedenca ugotavljata, da je nesposobnost nasprotnega udeleženca poskrbeti za pravice in koristi v teh postopkih trajna, popolna in vseobsegajoča. Sodišče je ugotovilo tudi, da sta navedeni mnenji popolnoma skladni z mnenjem izvedenke psihiatrinje D. D.  v postopku pred sodiščem v Gornji Radgoni in psihiatra E. E., ki je bil postavljen v postopku, ki se je vodil pred Upravno enoto F., z razliko, da je slednji izvedenec opredelil diagnozo nasprotnega udeleženca kot duševno blodnjavo motnjo.

6.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja temeljito preverilo vse pogoje za delno postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo in se izreklo o vseh predlogih in ugovorih strank. Dokazna ocena sodišča je konsistentna, jasna in razumsko utemeljena, s tem pa pravilna in jo pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti potrjuje. Ugovori nasprotnega udeleženca v postopku so bili neprepričljivi, saj je večkrat navajal, da pri uradnih zadevah potrebuje skrbnika, večkrat pa tudi nasprotno, da nima nobene motnje in da je psihično zdrav, pri čemer so si bili dva izvedenca v tem postopku in dva izvedenca v drugih postopkih, v katerih je sodeloval nasprotni udeleženec, enotni glede potrebe nasprotnega udeleženca po delnem skrbništvu. Oseba skrbnika je bila postavljena po predlogu nasprotnega udeleženca in ji nasprotni udeleženec popolnoma zaupa, pri čemer v tem delu pritožbenih navedb ni podanih, prav tako ne v delu obsega skrbnikovih pooblastil. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sklep sodišča pravilen v dejanskem in pravnem pogledu ter se v nadaljevanju opredeljuje do pritožbenih navedb.

7.Zgoraj je obrazloženo, da je sodišče napravilo obširno, temeljito in pravilno dokazno oceno, zato so pritožbene navedbe, da ni izvedlo dokazne ocene, neutemeljene. So pa tudi pavšalne, saj nasprotni udeleženec ni določno opredelil, do katerih navedb, ki jih je podal v vlogah in na naroku, se sodišče ni vsebinsko opredelilo. Prav tako se je sodišče vsebinsko opredelilo do pripomb nasprotnega udeleženca glede izvedenskih mnenj, in sicer v 16., 17., 18. in 21. točki obrazložitve. Pri tem je v 18. in 21. točki pravilno povzelo, da nasprotni udeleženec pripomb zoper dopolnitev izvedenskega mnenja izvedenca B. B.  in zoper izvedensko mnenje izvedenca C. C. ni imel ter ni predlagal, naj ju sodišče zasliši, kar je pravilno navedeno v 25. točki obrazložitve, zato so pritožbene navedbe neutemeljene tudi v tej smeri. Ne drži, da iz obrazložitve ne izhaja, katere dokaze je sodišče izvedlo, to zelo jasno in obširno izhaja iz 6. točke obrazložitve. Dalje ne drži, da sodišče ni izvedlo dokazne ocene glede mnenj izvedencev, to je storilo v 22. do 25. točki, kjer je povzelo navedbe izvedencev in jih soočilo z izpovedbo nasprotnega udeleženca.

8.Zato ne drži, da je obrazložitev sklepa pomanjkljiva do te mere, da se ga ne da preizkusiti. Ravno nasprotno, sodišče prve stopnje je v obširni dokazni oceni temeljito preverilo pogoje za postavitev nasprotnega udeleženca pod delno skrbništvo ter svojo odločitev ustrezno utemeljilo. Pritožbeno sodišče v podatkih sodnega spisa tudi ne najde okoliščin, ki bi kazale, da je bilo sodišče v konkretnem postopku izrazito pristransko v korist nasprotnega udeleženca, zakaj izvedenca nista bila zaslišana, je pojasnjeno zgoraj. Da bi se sodišče očitno že vnaprej, pred narokom, odločilo, kako bo odločilo v zadevi, pa so povsem neutemeljene, pavšalne in z ničemer izkazane pritožbene navedbe.

9.Ostaja še odgovor na pritožbene navedbe v zvezi s postopkom N 6/2021, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Gornji Radgoni. Do tega se je sodišče prve stopnje opredelilo v 8. točki obrazložitve. Iz priloge C6 izhaja, da je sodišče v Gornji Radgoni s sklepom z dne 6. 2. 2022 postopek postavitve nasprotnega udeleženca pod skrbništvo ustavilo in je sklep na ta dan postal pravnomočen. Zato ne drži, da slovenska sodišča o tem odločajo že pet let in da je nasprotnemu udeležencu kršena pravica do sojenja v razumnem roku. Sodišče prve stopnje je tu obravnavani predlog centra za socialno delo prejelo 26. 3. 2025, z izdajo sklepa pritožbenega sodišča je bilo na obeh stopnjah sojenja o predlogu pravnomočno odločeno v enem letu in treh mesecih, kar zagotovo ne predstavlja kršitve navedene pravice.

10.Sklepno gre ugotoviti, da pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).

11.Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato krije svoje pritožbene stroške (154. člen ZPP v povezavi s 165. členom ZPP in 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Na tem mestu pooblaščenec za nasprotnega udeleženca uporabi ženski spol "nasprotne udeleženke," kar pritožbeno sodišče šteje zgolj za očitno pisno pomoto.