Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ob primerjavi zadnje vpisanih podatkov zemljiškega katastra s podatki iz zbirke listin, na podlagi katerih so bili evidentirani ti podatki, je bilo ugotovljeno, da se podatki ujemajo in da pri evidentiranju ni prišlo do napak.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena zahteva tožeče stranke za uskladitev podatkov zemljiškega katastra glede parcele 621 k.o. …. V obrazložitvi organ ugotavlja, da je tožeča stranka zahtevala, da se evidentirani napačni podatek vrste rabe za parcelo št. 621 k.o. …, pašnik, katastrski razred 2, odpravi ter vzpostavi pravilno stanje kot je bilo evidentirano pred odločbo št. 90312-250/2004-3 z dne 5. 4. 2004, to je vrsta rabe njiva, katastrski razred 5. Kot materialno pravno podlago za sprejeto odločitev navaja Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN). Ta v prvem odstavku 9. člena določa, da podatke, ki so v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb napačno vpisani zaradi napak v postopku evidentiranja, geodetska uprava lahko popravi po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičene osebe. Za upravičeno osebo se šteje tisti, ki izkaže pravni interes. Tretji odstavek 9. člena ZEN določa, da geodetska uprava preizkusi, ali se zadnji vpisani podatki zemljiškega katastra oziroma katastra stavb ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra oziroma katastra stavb in z dokazili strank in preveri možnost napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatkov med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja. Če ugotovi, da se podatki v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb ne ujemajo s tistimi, ki jih je preizkusila oziroma preverila, jih uskladi in obvesti o tem vlagatelja in lastnika nepremičnine, če ta ni vlagatelj zahtevka. Če ugotovi, da zahteva ni utemeljena, z odločbo zavrne zahtevo kot neutemeljeno.
Upravni organ je s primerjavo zadnjih vpisanih podatkov zemljiškega katastra s podatki iz zbirke listin, na podlagi katerih so bili evidentirani ti podatki, ugotovil, da se podatki ujemajo in da ni prišlo do napak. V konkretnem primeru so se zadnji podatki v zemljiški kataster vpisali na podlagi dokončne odločbe št. 90312-250/2004-3 z dne 5. 4. 2004. V obnovi postopka je namreč upravni organ z odločbo št. 90313-250/2004-78 z dne 22. 2. 2012 citirano odločbo z dne 5. 4. 2004 pustil v veljavi. Navedeno odločitev pa je potrdil tudi pritožbeni organ z drugostopno odločbo št. 3532-97/2012-5-042103 z dne 14. 8. 2012. Tudi napoved tožeče stranke, da bo zoper odločitev v obnovi postopka sprožila upravni spor, dejstva da je odločitev upravnega organa v obnovi predmetnega postopka izvršljiva, ne predstavlja razloga, da bi upravni organ prišel do zaključka, da obstajajo razlogi za odpravo napake v zemljiškem katastru oziroma uskladitev podatkov v zemljiškem katastru.
Navedeno odločitev je potrdilo tudi Ministrstvo za infrastrukturo in prostor s svojo odločbo, št. 3532-71/2012/2-00641156 z dne 16. 1. 2013. Kot brezpredmetne za navedeni postopek je zavrnil pritožbene navedbe, da je bil postopek pred izdajo odločbe št. 90312-250/2004-3 z dne 5. 4. 2004 nepravilen in da temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju. Pojasnjuje, da je v primeru, če je tožnica mnenja, da je navedena odločba nezakonita, imela možnost izpodbijati navedeno odločbo s pravnimi sredstvi, ki so ji na voljo na podlagi določb ZUP. Pojasnjuje še, da 9. člen ZEN ni namenjen temu, da upravni organ primerja stanje na terenu s stanjem v evidencah zemljiškega katastra. Določba 9. člena ZEN omogoča zgolj odpravo pomot, nepravilnosti oziroma neskladij, ki se lahko pojavijo pri prerisovanju, prepisovanju ali prenašanju podatkov med različnimi nosilci ali formacij grafičnih ali pisnih evidenc zemljiškega katastra. V konkretnem primeru pa tožeča stranka dokazuje nezakonitost postopka, ki se je končal z odločbo z dne 5. 4. 2004, kar pa glede na pojasnjeno v postopku po 9. členu ZEN ne more.
Tožnica s tožbo izpodbija navedeno odločitev in v obširnih tožbenih navedbah pojasnjuje dosedanji postopek v zvezi s spremembo vrste rabe parc. št. 621 k.o. …, ki ne izkazuje resničnega stanja v naravi in onemogoča verodostojno preveritev statusa zaščitene kmetije. Zatrjuje, da je zaradi napak v evidenci katastrskih podatkov oškodovana, saj se na podlagi neresničnih in nepreverjenih podatkov katastra spreminjajo obveznosti in pravice. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.
Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.
Tožba ni utemeljena.
Tožeča stranka s tožbo izpodbija odločbo, s katero je organ zavrnil njeno zahtevo za spremembo vpisa rabe parc. št. 621 k.o. … iz pašnik (katastrski razred 2) v njivo (katastrski razred 5) na podlagi 9. člena ZEN.
Po 9. členu ZEN lahko geodetska uprava podatke, ki so v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb napačno vpisani zaradi napak v postopku evidentiranja, po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičene osebe popravi. Za upravičeno osebo se šteje tisti, ki izkaže pravni interes (prvi odstavek). Pravni interes pa je izkazan, če podatek, vpisan v zemljiški kataster ali kataster stavb, vpliva na pravice ali obveznosti osebe, ki zahteva spremembo vpisa v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb (drugi odstavek). Določba tretjega odstavka citiranega člena določa okvir preizkusa in sicer geodetska uprava preizkusi ali se zadnji vpisani podatki zemljiškega katastra oziroma katastra stavb ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra oziroma katastra stavb in z dokazili strank, in preveri možnost napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatkov med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja. Če ugotovi, da se podatki v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb ne ujemajo s tistimi, ki jih je preizkusila oziroma preverila, jih uskladi in o tem obvesti vlagatelja in lastnika nepremičnine, če ta ni vlagatelj zahtevka, če pa ugotovi, da zahteva ni utemeljena, z odločbo zavrne zahtevo kot neutemeljeno. Navedeno torej pomeni, da upravni organ po 9. členu ZEN ni dolžan izvajati ugotovitvenega postopka, oziroma ugotavljati dejanskega stanja z ugotavljanjem resničnega stanja v naravi.
V obravnavani zadevi ni sporno, da ima tožeča stranka pravni interes za vložitev zahteve za uskladitev podatkov zemljiškega katastra, saj je v zemljiški knjigi vpisana kot solastnica parc. št. 621 k.o. …. Sporno pa je ali podatki v listinah zbirke listin dajejo podlago za ugotovitev, da so zadnje vpisani podatki zemljiškega katastra glede navedene parcele napačno vpisani zaradi napak v postopku evidentiranja.
Kot izhaja iz izpodbijane odločbe in podatkov predloženega upravnega spisa, je za navedeno parcelo evidentirana vrsta rabe pašnik, katastrski razred 2, podlago za vpis teh podatkov v evidenco zemljiškega katastra pa predstavlja odločba GURS št. 90312-250/2004-3 z dne 5. 4. 2004. Ob ugotovitvi, da se tudi po izvedbi posebnega ugotovitvenega postopka (uvedenem na zahtevo tožeče stranke) po določbah ZEN, ki je bil končan z odločbo GURS št. 90313-250/2004-78 z dne 22. 2. 2012, okoliščine, ki bi vplivale na spremembo podatkov v evidenci zemljiškega katastra, niso spremenile, sodišče pritrjuje stališču obeh upravnih organov, da so podatki v zemljiškem katastru pravilno evidentirani in da napaka, ki bi nastala kot posledica nepravilnega prenosa podatka iz listine v zbirko listin oz. v evidenco zemljiškega katastra, v obravnavani zadevi ni bila ugotovljena. Z odločbo upravnega organa prve stopnje št. 90313-250/2004-78 z dne 22. 2. 2012, ki jo je potrdilo tudi Ministrstvo za infrastrukturo in prostor z odločbo št. 3532-97/2012-5-042103 z dne 14. 8. 2012, je namreč ostala v veljavi odločba glede ugotovitve in evidentiranja spremembe katastrskega podatka vrsta rabe parc. št. 621 k.o. … evidentirana z odločbo št. 90312-250/2004-3 z dne 5. 4. 2004 (torej pašnik, katastrski razred 2). Sodišče tudi pripominja, da je zoper navedeno odločitev tožeča stranka vložila tožbo v upravnem sporu (ki je bil evidentiran pod opr. št. II U 407/2012), ki jo je sodišče zavrnilo s sodbo opr. št. II U 407/2012-11 z dne 11.12. 2013, kar pomeni, da je odločitev glede podlage za evidentiranje spornega katastrskega podatka postala tudi pravnomočna.
Zato sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene navedbe, da so podatki v zemljiškem katastru nepravilno evidentirani in da ne ustrezajo dejanskemu stanju v naravi.
Ker je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.