Jedro

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, iz katerih listin izhaja, da so sklep o odpovedi pogodbe o upravljanju dosedanjemu upravniku podali etažni lastniki, ki imajo skupaj 61,47 % solastninskih deležev, skladno z določbo prvega odstavka 4. člena Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana 3662-2140/2012 (3208) z dne 24. 7. 2012 se odpravi in zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju prvostopenjski organ) odločil, da se po dokončnosti odločbe družba A. d.o.o., Ljubljana izbriše iz registra upravnikov stavb pri Javnemu stanovanjskemu skladu Mestne občine Ljubljana kot upravnik večstanovanjske stavbe …, Ljubljana in nato družba B. d.d., Ljubljana vpiše v register upravnikov stavb pri Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana kot upravnik večstanovanjske stavbe …, Ljubljana na osnovi pogodbe št. 154/Š o opravljanju storitev upravljanja skupnih prostorov, delov in naprav stavbe na naslovu …, Ljubljana z dne 16. 4. 2012 (točka 1 izreka). V postopku izdaje te odločbe niso nastali stroški postopka (točka 2 izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je družba B. d.d., Ljubljana z vlogo 3. 5. 2012 predlagala vpis v register upravnikov stavb za večstanovanjsko stavbo …, Ljubljana. Vlogi je priložila pogodbo št. 154/Š o opravljanju storitev upravljanja skupnih prostorov, delov in naprav stavbe na naslovu …, Ljubljana z dne 16. 4. 2012, sklenjeno med lastniki stanovanj te stavbe in družbo B. d.d., Ljubljana kot upravnikom, kopijo dopisa etažnih lastnikov o odpovedi pogodbe z dne 10. 4. 2012 skupaj s sklepom o odpovedi, naslovljeno na družbo A. d.o.o., Ljubljana, kopijo povratnice z dne 20. 8. 2010 in dokazilo o plačilu upravne takse. Prvostopenjski organ navaja vsebino določbe 2. člena, 53. člena, 161. člena in 167. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) in 5. člena Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb (v nadaljevanju Pravilnik).

V zvezi z odpovedjo je prvostopenjski organ na osnovi predložene dokumentacije ugotovil, da so se etažni lastniki odločili za zamenjavo upravnika, da je bil sklep o odpovedi upravniku A. d.o.o., Ljubljana posredovan z dopisom 10. 4. 2012 – odpoved pogodbe o upravljanju št. 102/93, ki ga je poslal C.C., pooblaščenec etažnih lastnikov za vročitev odpovedi. Upravnik, družba A., d.o.o. je pošto prejela 19. 4. 2012, kar je razvidno iz predložene kopije povratnice. Pogodbeni odpovedni rok v skladu s 16. členom Pogodbe o upravljanju z dne 30. 9. 1993 je tri mesece. Glede na navedeno prvostopenjski organ ugotavlja, da so pogodbene obveznosti prenehale 19. 7. 2012 in so izpolnjeni pogoji za izbris družbe A. d.o.o., Ljubljana iz registra upravnikov stavb pri Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana za večstanovanjsko stavbo …, Ljubljana. Izpolnjeni so pogoji za vpis družbe B. d.d., Ljubljana v register upravnikov stavb kot upravnika večstanovanjske stavbe …, Ljubljana. Družba je bila s pogodbo št. 154/Š o opravljanju storitev upravljanja skupnih prostorov, delov in naprav stavbe na naslovu …, Ljubljana, ki so jo 16. 4. 2012 z njo sklenili etažni lastniki posameznih delov, katerih solastniški delež predstavlja več kot polovico etažne lastnine večstanovanjske stavbe na naslovu …, Ljubljana, določena za upravnika. Upravni organ je po uradni dolžnosti vpogledal v poslovni register Agencije RS za javnopravne evidence in storitve in ugotovil, da je družba B. d.d., Ljubljana registrirana za upravljanje nepremičnin. Izbris in vpis upravnika v register upravnikov stavb pa ne vpliva na veljavnost pogodbe z dne 16. 4. 2012. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je kot pritožbeni organ pritožbo zavrnilo in kot podlago navedlo 49. člen in 167. člena SZ-1 ter 4. člen in 5. člen Pravilnika. Pritožbeni organ je ob upogledu v predložene listine ugotovil, da je družba B. d.d., Ljubljana 3. 5. 2012 prvostopenjskemu organu podala vlogo za vpis upravnika v register upravnikov. Vlogi je bila predložena originalna pogodba št. 154/Š o opravljanju storitev upravljanja skupnih prostorov, delov in naprav za večstanovanjsko stavbo na naslovu …, Ljubljana, k.o. ... in kopija dopisa etažnih lastnikov …, Ljubljana z dne 10. 4. 2012. S slednjim je pooblaščenec etažnih lastnikov C.C. bivšemu upravniku, družbi A. d.o.o., Ljubljana, vročil sklep o odpovedi pogodbe o upravljanju št. 102/93 z dne 30. 9. 1993. Priložena je tudi kopija povratnice, iz katere je razvidno, da je družba A. d.o.o., Ljubljana prejela odpoved 19. 4. 2012. Soglasje k sklepu o odpovedi pogodbe so podali etažni lastniki, ki imajo skupaj 61,47 % solastniški delež večstanovanjske stavbe. Pritožbeni organ je ugotovil, da je prvostopenjski organ postopal v skladu z določbami SZ-1 in Pravilnika. Iz kopij predloženih listin izhaja, da je pooblaščenec etažnih lastnikov 13. 4. 2012 poslal sklep o odpovedi pogodbe o upravljanju št. 102/93 upravniku A. d.o.o., Ljubljana. Pisanje je bilo 19. 4. 2012 vročeno naslovniku. Napačno zapisan datum v delu obrazložitve izpodbijane odločbe ne more vplivati na dejstvo, da je bila vročitev pravilno opravljena. Zavrnil je ugovore glede kršitve načela zaslišanja stranke. Odločba o vpisu novega upravnika v register in izbrisu starega upravnika iz registra upravnikov večstanovanjskih stavb je ugotovitvena odločba, ki se izda po skrajšanem postopku.

Pritožbeni organ meni, da je o vpisu novega upravnika in izbrisu starega upravnika iz registra upravnikov odločil pristojni upravni organ. Organi mestne občine so mestni svet, nadzorni odbor in župan. Mestni svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti Mestne občine Ljubljana. Mestni svet je sprejel Odlok o ustanovitvi Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju Odlok), ki v 6. členu določa, da je Javni sklad osrednja institucija za izvajanje stanovanjske politike v Mestni občini Ljubljana.

Tožnik v tožbi navaja, da je bilo v postopku kršeno načelo zaslišanja stranke, kar pomeni bistvena kršitev pravil postopka. V konkretnem primeru, ko je šlo za skrajšani postopek po 1. točki prvega odstavka 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in je organ odločil na podlagi listin, ki jih je predložila stranka, bi moral spoštovati načelo kontradiktornosti in zagotoviti načelo enakopravnosti strank v postopku ter tožniku omogočiti, da se o listinah opredeli. Če so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimi interesi, mora imeti vsaka stranka možnost, da se izjavi o navedbah stranke z nasprotnim interesom. Zaslišanje stranke je le eno od dokaznih sredstev v upravnem postopku. Prvostopenjski organ je družbi A. d.o.o., Ljubljana priznal položaj stranke, saj ji je vročil izpodbijano odločbo kot stranki s pravico do pritožbe. Prvostopenjska odločba ima značaj ugotovitvene odločbe, ki se izda v skrajšanem postopku. Tožena stranka ni pojasnila in na zakonu utemeljila, zakaj v skrajšanem postopku ni potrebno spoštovati načelo zaslišanja stranke. Organ mora ves čas paziti na aktivno legitimacijo predlagatelja (167. člen SZ-1). Prvostopenjski organ v obrazložitvi navaja, da je ugotovil, da je stari upravnik pošto prejel 19. 4. 2012, kar naj bi bilo razvidno iz priložene povratnice. V obrazložitvi izpodbijane odločbe prvostopenjski organ navaja listine, ki jo je predložila stranka, pri čemer gre za kopijo povratnice z dne 20. 8. 2010. Povratnica datirana s takim datumom pa ne more dokazovati ugotovljenega dejstva, da je bila vročitev odpovedi opravljena 19. 4. 2012. Tožnici tudi ni bila dana možnost, da se v tej izjavi izjasni. Prvostopenjski organ je zgrešil tudi zmotno uporabo materialnega prava, saj ni vpogledal v originalno povratnico, kot to določa 5. člen Pravilnika. Prvostopenjski organ tudi ni pozval tožnika, naj predloži veljavno pogodbo o upravljanju po zadnjem veljavnem stanju, niti mu ni dal možnosti, da se o tem dejstvu izjavi. Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbo in navedel, da si je prvostopenjski organ sicer napačno napisal datum kopije povratnice, kar pa naj ne bi vplivalo na dejstvo, da je vročitev odpovedi pravilno opravljena. Kot ugotavlja pritožbeni organ se v spisu nahaja kopija dopisa o odpovedi, s katerim pooblaščeni pooblaščenec etažnih lastnikov C.C. vroča slep o odpovedi pogodbe o upravljanju št. 102/93 z dne 30. 9. 1993 in kopija povratnice, iz katere je razvidno, da je družba A. d.o.o., Ljubljana prejela odpoved 19. 4. 2012. Pritožbeni organ (ker tega ni storil že prvostopenjski organ), bi moral ugotoviti ali je imel tožnik možnost, da se izjavi glede listine, saj je v pritožbi izrazil dvom v verodostojnost kopij, s katerimi je bila izkazana odpoved prejšnjemu upravniku in posledično dvom v pravilno podano odpoved. Tako bi moral pritožbeni organ vpogledati v originalne listine o podani odpovedi in zadevo vrniti prvostopenjskemu organu v ponoven postopek, česar pa ni storil. V nadaljevanju navaja prvi odstavek 35. člena in tretji odstavek 60. člena SZ-1 ter 12. člen in 4. člen Pravilnika.

Tožnik ugovarja tudi stvarni pristojnosti prvostopenjskega organa. Stvarno pristojnost za vodenje registra upravnikov določa 161. člen SZ-1, ki je umeščen v poglavje XVI Kataster stavb in register. Ta določa, da register upravnikov vodi upravna enota, na območju katere se nahaja stanovanje oziroma večstanovanjska stavba oziroma organ mestne občine. Organi mestne občine so: župan, občinski svet in uprava. Na podlagi 17. člena ZUP je odločanje o upravnih zadevah izvirna pristojnost. Organ, ki je pristojen za odločanje v posamezni upravni zadevi lahko prenese pristojnost le na podlagi izrecnega zakonskega pooblastila. Zakon pa ne vsebuje pooblastila, da bi lahko upravna enota ali mestna občina prenesla vodenje registra upravnikov in odločanja o vpisu v register upravnikov oziroma o izbrisu iz njega na kakršen koli drug organ ali osebo z javnimi pooblastili, kot je to storila Mestna občina Ljubljana, ki je pristojnost v teh zadevah prenesla na Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana. Odločbe glede stvarne pristojnosti ni možno preizkusiti, saj niti iz njenega uvoda niti iz njene obrazložitve ni v ničemer izkazana zakonita podlaga za stvarno pristojnost javnega stanovanjskega sklada v zadevah registra upravnikov oziroma v konkretni zadevi. Tako je prvostopenjski organ tožniku odrekel pravico do objektivnega in poštenega odločanja. S tem je bilo poseženo v pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Tudi to dejstvo vzbuja dvom v objektivnost odločanja in v nepristranost obravnavanja. Ni zakonita, še manj pa logična razlaga, da v zadevah registra upravnikov odloča Javni stanovanjski sklad MOL in ne organi mestne občine, kot to določa SZ-1 kot lex specialis. Stališče tožene stranke glede pritožbenih ugovorov stvarne pristojnosti je materialnopravno napačno in zmotno. Odlok o ustanovitvi Javnega stanovanjskega sklada ne more biti podlaga za prenos pristojnosti iz organov mestne občine na Javni sklad. Na podlagi 5. člena ZUP je natančno opredeljeno, da lahko le zakon daje pristojnost nosilcem javnih pooblastil za odločanje v upravnih zadevah. Glede na to je tožena stranka storila bistveno kršitev določb postopka in se ni opredelila glede pritožbenih ugovorov. Tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek ter toženi stranki naloži, da je dolžna povrniti stroške tega postopka, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi, podrejeno pa, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje stvarno in krajevno pristojnemu organu Mestni upravi Mestne občine Ljubljana oziroma Upravni enoti Ljubljana ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov tega postopka, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi.

Tožba je utemeljena.

V postopku ostaja sporno vprašanje stvarne pristojnosti Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana, saj tožnik meni, da je v predmetni zadevi stvarno pristojna upravna enota, v danem primeru organ mestne občine. V skladu s 161. členom SZ-1 se podatki o upravnikih vodijo v posebnem registru. Register upravnikov stavb in najemnih pogodb vodi upravna enota, na območju katere je stanovanje oziroma večstanovanjska stavba, oziroma organ mestne občine, kot to določa drugi odstavek 161. člena SZ-1. Mestni svet je na podlagi predhodno navedene določbe sprejel Odlok o ustanovitvi Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju Odlok), ki v 6. členu določa, da je Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana osrednja institucija za izvajanje stanovanjske politike v Mestni občini Ljubljana. Odlok, kot podzakonski akt ima podlago v zakonu, to je v določbi 161. člen SZ-1, zato ugovor stvarne nepristojnosti Javnega stanovanjskega sklada v zadevah registra upravnikov po presoji sodišča ni utemeljen.

Med strankama je tudi sporno, ali je prvostopenjski organ pravilno in zakonito odločil, da se po dokončnosti izpodbijane odločbe družba A. d.o.o., Ljubljana (stari upravnik) izbriše iz registra upravnikov stavb pri Javnemu stanovanjskemu skladu Mestne občine Ljubljana kot upravnik večstanovanjske stavbe na naslovu …, Ljubljana in nato družba B. d.d., Ljubljana (novi upravnik) vpiše v register upravnikov stavb pri Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana kot upravnik večstanovanjske stavbe na naslovu …, Ljubljana na podlagi pogodbe št. 154/Š o opravljanju storitev upravljanja skupnih prostorov, delov in naprav stavbe na naslovu …, Ljubljana z dne 16. 4. 2012. Pri tem ostaja sporno vprašanje, ali je bila odpoved pogodbe o opravljanju upravniških storitev sprejeta s predpisano večino in podana v skladu s predpisanim postopkom ter v danem odpovednem roku, kot to določa 4. člen Pravilnika. Sporno je tudi ali je bil v postopku spoštovan 5. člen Pravilnika oz., ali je bil dejansko izveden vpogled v originalno pogodbo o opravljanju upravniških storitev in v originalno dokazilo o podani odpovedi prejšnjemu upravniku. Na podlagi drugega odstavka 161. člena SZ-1 vodi register upravnikov stavb in najemnih pogodb občina oz. upravna enota oz. organ občine na območju katere se stavba nahaja (pristojni organ). Vsebino vpisov v register upravnikov določa 166. člen SZ-1. Na podlagi 167. člena SZ-1 predlaga vpis v register upravnikov oz. vpis spremembe v register upravnikov upravnik oz. predsednik skupnosti lastnikov stanovanj večstanovanjskega objekta. Upravnik izkazuje svojo upravičenost s pogodbo o opravljanju upravniških storitev, predsednik skupnosti lastnikov pa s sklepom o vpisu v sodni register. Na podlagi petega odstavka 167. člena SZ-1 o predlogu za vpis novega upravnika in izbris starega upravnika odloči pristojni organ z odločbo. Na podlagi 5. člena Pravilnika, ki ga je izdal pristojni minister na podlagi 9. člena SZ-1, mora upravnik ob vpisu v register upravnikov predložiti na vpogled originalno pogodbo o opravljanju upravniških storitev. Kopijo te pogodbe shrani pristojni organ. Na podlagi drugega odstavka 5. člena Pravilnika, ko gre za vpis novega upravnika in izbris starega upravnika, mora nov upravnik na zahtevo pristojnega organa predložiti na vpogled tudi originalno dokazilo o pravilno podani odpovedi prejšnjemu upravniku. Kopijo navedenega dokazila shrani pristojni organ. Nov upravnik se vpiše v register upravnikov po izteku odpovednega roka (iz pogodbe o upravljanju upravniških storitev, kot to določa 4. člen Pravilnika).

V skladu s predhodno navedenim bi morala tožena stranka preveriti ali je vpis predlagal upravičen predlagatelj, to je upravnik ali predsednik skupnosti lastnikov, kot to določa 167. člen SZ-1. Upravnik izkazuje svojo upravičenost s pogodbo o opravljanju upravniških storitev. Pravilno podana odpoved prejšnjemu upravniku se presoja le po formalni plati. Potrebno je preveriti ali je pogodba z novim upravnikom sklenjena s predpisano večino etažnih lastnikov glede na solastniški delež, v skladu z prvim odstavkom 4. člena Pravilnika. V primeru, če je bil za večstanovanjski objekt že registriran upravnik, je pri presoji predloga za vpis spremembe pomembno ali je predloženo dokazilo, da je bila pogodba o upravljanju večstanovanjskega objekta s prejšnjim upravnikom pravilno odpovedana, pri čemer mora preteči pogodbeni odpovedni rok, kot to določa drugi odstavek 5. člena v povezavi s prvim in drugim odstavkom 4. člena Pravilnika.

Tudi po presoji sodišča bi prvostopenjski organ moral dobiti na vpogled originalno pogodbo o opravljanju upravniških storitev novega upravnika (prvi odstavek 5. člena Pravilnika). Moral bi tudi vpogledati v originalne listine o podani odpovedi prejšnjega upravnika in presoditi ali je bila odpoved prejšnjemu upravniku pravilna (prvi odstavek 4. člena Pravilnika) ter kdaj je bila vročitev odpovedi pogodbe prejšnjemu upravniku opravljena (drugi odstavek 4. člena Pravilnika). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prvostopenjski organ odločal na podlagi pogodbe št. 154/Š, pri čemer pa ni razvidno, da bi jo vpogledal v originalu. Razvidno je tudi, da je odločal na podlagi kopije dopisa etažnih lastnikov o odpovedi pogodbe z dne 10. 4. 2012 s sklepom o odpovedi in kopije povratnice z dne 20. 8. 2010. Že iz same obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prvostopenjski organ odločal na podlagi kopij listin, ki jih je predložil nov upravnik (družba B. d.d., Ljubljana) in ni vpogledal v izvirnike navedenih listin, saj tega v obrazložitvi izpodbijane odločbe ne navaja. Prvostopenjski organ se sklicuje zgolj na določbo 5. člena Pravilnika, ta pa v drugem odstavku 5. člena Pravilnika določa, da ko gre za vpis novega in izbris starega upravnika, mora upravnik pristojnemu organu predložiti na vpogled dokazilo o podani odpovedi prejšnjemu upravniku v originalu, kopijo pa shrani organ. Ker je prvostopenjski organ v listine vpogledal samo v kopiji in ne v originalu, je podana kršitev materialnega prava in je tako posledično dejansko stanje napačno ugotovljeno. Ugovor tožnika je v tem delu povsem utemeljen.

Tudi po mnenju sodišča iz izpodbijane odločbe in tudi iz obrazložitve odločbe pritožbenega organa ni razvidno, iz katerih listin izhaja, da so sklep o odpovedi pogodbe o upravljanju dosedanjemu upravniku podali etažni lastniki, ki imajo skupaj 61,47 % solastninskih deležev, skladno z določbo prvega odstavka 4. člena Pravilnika. Zaključek pritožbenega organa o doseženem odstotku glasov za veljavno sprejeti sklep je naveden brez podlage v listini, zato je ugotovitev dejanskega stanja nepopolna.

Prvostopenjski organ ni vpogledal v izvirnik pogodbe št. 154/Š. Pritožbeni organ sicer ugotavlja, da je bila vlogi priložena originalna pogodba o opravljanju upravniških storitev, ni pa navedel, na kakšni podlagi in kako to ugotavlja, saj se v skladu s prvim odstavkom 5. člena Pravilnika predloži originalna pogodba le na vpogled, pri prvostopenjskem organu pa se hrani le kopija. Tožnik je že v pritožbi izrazil dvom, da je predložena pogodba o opravljanju upravniških storitev 154/Š veljavna. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, da je bil tej pogodbi priložen seznam podpisnikov pogodbe. Na podlagi drugega odstavka 53. člena SZ-1 je pogodba o opravljanju upravniških storitev sklenjena, ko jo podpišejo upravnik in toliko etažnih lastnikov, kot je potrebno za sprejem sklepa o določitvi upravnika. Tako tudi po mnenju sodišča ni razvidno ali je bila predmetna pogodba o opravljanju upravniških storitev pravilno sklenjena.

V predmetnem postopku je potrebno tudi preveriti sam način podane odpovedi, kot to določa drugi odstavek 5. člena Pravilnika. Na podlagi drugega odstavka 5. člena Pravilnika, ko gre za vpis novega upravnika in izbris starega upravnika, mora nov upravnik predložiti na vpogled tudi originalno dokazilo o pravilno podani odpovedi prejšnjemu upravniku. Nov upravnik pa se vpiše v register upravnikov po izteku odpovednega roka iz pogodbe o upravljanju upravniških storitev, kot to določa 4. člen Pravilnika.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ni razvidno, kako je prvostopenjski organ ugotovil odpovedni rok iz pogodbe o upravljanju z dne 30. 9. 1993. Drugi odstavek 4. člena Pravilnika začetek teka odpovednega roka veže na datum vročitve sklepa o odpovedi staremu upravniku. Ni jasno, na kakšni podlagi je prvostopenjski organ ugotovil, da je pogodbeni odpovedni rok tri mesece, zato izpodbijane odločbe, tudi po presoji sodišča, v tem delu ni možno preizkusiti. Posledično je ugotovitev dejanskega stanja nepopolna.

Glede na predhodno navedeno je po presoji sodišča izpodbijana odločba pomanjkljivo obrazložena. Pritožbeni organ pa se tudi ni opredelil do vseh predhodno navedenih relevantnih ugovorov tožnika. Izpodbijana odločba nima sestavin, kot jih določa 214. člen ZUP. Obrazložitev odločbe mora vsebovati dejansko in pravno podlago za odločitev. Obsegati mora ugotovljeno dejansko stanje s presojo dokazov, pravne predpise in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo sprejeto odločitev. Pri tem pa morajo biti razlogi navedeni konkretno. Če obrazložitev odločbe takšne vsebine nima, stranka nima možnosti, da razloge izpodbija. Tudi sodišče v takšnem primeru ne more preizkusiti zakonitosti odločbe. Kot bistveno kršitev določb postopka na podlagi 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP predstavlja dejstvo, da odločbe ni možno preizkusiti. Pri tem je odločbo mogoče preizkusiti, če je dejansko stanje v obrazložitvi odločbe v vseh bistvenih točkah opisano in so tudi ustrezno navedeni uporabljeni materialni predpisi, na katerih temelji odločba. Le na tak način je možna sodna presoja pravilnosti odločitve, prizadeti osebi pa zagotovljeno učinkovito izpodbijanje. Glede na navedeno obrazložitev izpodbijane odločbe ni v skladu z določili 3. in 5. točke 214. člena ZUP. Razlogi izpodbijane odločbe so bistveno pomanjkljivi. V predmetni zadevi je prišlo tudi do kršitve pravice tožnika do učinkovitega pravnega sredstva. Pravica do pravnega sredstva je namreč lahko učinkovita le, če organ, ki odloča, svojo obrazložitev poda konkretno ter dejansko stanje konkretno presodi. V danem primeru pa je prvostopenjski organ očitke tožniku v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel zgolj na splošno ali pa je navedel le besedilo zakonske določbe.

Iz pravice do enakega varstva iz 22. člena Ustave RS, ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS, izhaja, da morajo biti stranki v postopku zagotovljena procesna jamstva, ki obsegajo tudi pravico do enakega obravnavanja strank v postopku. To pa vključuje tudi pravico do obrazložitve upravnih aktov. Zahteva po obrazložitvi je del pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe bi moralo izhajati povsem konkretni očitki in dejstva, ki so bila odločilna za odločitev in kako so vplivala na sprejeto odločitev.

Po presoji sodišča tako dejansko stanje ni bilo v zadostni meri ugotovljeno (2. točka 214. člena ZUP), izpodbijana odločba nima konkretno navedenih razlogov (bistvenih elementov) za presojo dokazov (3. točka 214. člena ZUP) ter za odločitev v zadevi (5. točka 214. člena ZUP). Sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti, kar predpostavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z določbo tretjega odstavka 27. člena ZUS-1. V danem primeru je po mnenju sodišča tako podana bistvena kršitev določb postopka, ki je vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe. Te glede na predhodno navedeno tudi ni mogoče preizkusiti. Ker prvostopenjski organ ni spoštoval pravil postopka glede obrazložitve izpodbijane odločbe in je bistveno kršil pravila postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, je podana tudi bistvena kršitev določb postopka po 2. točki prvega odstavka 27. člena ZUS-1. Izpodbijana odločba je nezakonita in jo je zato bilo potrebno odpraviti.

Glede na predhodno navedeno v predmetnem postopku niso bila upoštevana relevantna pravila postopka in je bilo posledično dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ter zadevo vrnilo v ponovni postopek. Pri ponovnem odločanju je prvostopenjski organ v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

Sodišče je v zadevi na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločalo brez glavne obravnave.

Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijano odločbo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 350,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), ki se povišajo še za 20% DDV, torej za 70,00 EUR, skupaj 420,00 EUR