Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - Ali izjava z dne 18. 12. 2000 zajema tudi zavezo za plačilo povečanja oskrbe za dodatno oskrbo ali zgolj dvig cene oskrbe dogovorjene ob sprejemu? - Ali je pri razlagi sporne izjave treba upoštevati določilo 83. člena Obligacijskega zakonika in jo razlagati v korist stranke, ki je ni sestavljala?

Izrek

Predlogu za dopustitev revizije se delno ugodi in se dopusti revizija glede vprašanj: – Ali izjava z dne 18. 12. 2000 zajema tudi zavezo za plačilo povečanja oskrbe za dodatno oskrbo ali zgolj dvig cene oskrbe dogovorjene ob sprejemu? – Ali je pri razlagi sporne izjave treba upoštevati določilo 83. člena Obligacijskega zakonika in jo razlagati v korist stranke, ki je ni sestavljala?

Obrazložitev

1. Predmet zahtevka je plačilo domske oskrbe za očeta tožene stranke (v nadaljevanju toženke) v obdobju od januarja 2014 do decembra 2015. Toženkin oče je s tožečo stranko (v nadaljevanju tožnikom) sklenil dogovor o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitev institucionalnega varstva na hotelskem oddelku doma. Toženka je 18. 12. 2000 na s strani tožnika pripravljenem obrazcu izjavila: „Izjavljam, da soglašam oziroma sem seznanjen(a) s ceno oskrbe na dan sprejema v dom in da bom plačeval(a) vsako povišanje cene oskrbe v domu.“ Nižji sodišči sta ugotovili, da je toženkin oče v vtoževanem obdobju potreboval dodatno pomoč in oskrbo, ki mu jo je tožnica v potrebnem obsegu tudi nudila. Poleg plačila za osnovno domsko oskrbo je sporno plačilo dodatnih storitev oskrbe.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženka dolžna v 15 dneh plačati tožniku znesek 16.422,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 1. 2016 do plačila in pravdne stroške v znesku 6.839,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila (točka I izreka), v presežku pa je zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od prisojene glavnice za obdobje od 12. 1. 2016 do 13. 1. 2016 zavrnilo (točka II izreka). Sklenilo je, da se delni umik tožbe za plačilo zneska 1.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 1. 2015 do plačila vzame na znanje in se postopek v tem delu ustavi (točka III izreka).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo. Odločilo je o pravdnih stroških. Pojasnilo je, da sta pravdni stranki v civilnopravnem razmerju, ki temelji na toženkini izjavi z dne 18. 12. 2000, veljavnosti katere toženka ni izpodbila. Gre za jasno izjavo, s katero se je toženka izrecno zavezala plačevati tudi morebitno povišanje cene oskrbe, ki se lahko zviša bodisi s povišanjem cene osnovne oskrbe, bodisi z dodatno oskrbo, ki je posledica spremenjenih potreb uporabnika. Pritožba neutemeljeno uveljavlja ugovor zastaranja. Določbe Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot) niso primerna materialnopravna podlaga tega spora, saj tožnica ni podjetje, ki opravlja pridobitno dejavnost. 4. Toženka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanj: (1) Ali je pri razlagi sporne izjave potrebno upoštevati določila 83. člena OZ in jo razlagati v korist stranke, ki slednje ni sestavljala; (2) Ali so določila glede obsega plačila oziroma doplačila jasna ter ali je pri razlagi določil izjave potrebno upoštevati resnično in dejansko voljo pravdne stranke (tožene stranke) glede obsega plačila oziroma doplačila; (3) Ali sta sodišči nižjih stopenj materialnopravno pravilno presodili resnično voljo toženke, vezano na izjavo; (4) Ali izjava z dne 18. 12. 2000 zajema tudi zavezo za plačilo povečanja oskrbe za dodatno oskrbo ali zgolj dvig cene oskrbe dogovorjene ob sprejemu; (5) Ali je obveznost dodatne oskrbe glede na določilo izjave določljiva v smislu 34. člena OZ; (6) Ali veljavna zakonodaja, na katero se je sklicevala tožena stranka, velja tudi za tožečo stranko - javni zavod, in če ne, zakaj ne; (7) Ali lahko zavezanec za plačilo domske oskrbe nepravilno izpolnitev oziroma nepotrebnost dodatne oskrbe in v tem smislu uveljavitve znižanja oziroma nepotrebnosti plačila domnevno opravljenih storitev uveljavlja kot ugovor vtoževanemu plačilu ali je za navedeno potrebno vložiti ločeno tožbo v smislu izpodbojne tožbe, oziroma morebitne ničnostne tožbe; (8) Ali je v danem primeru pri izvedbi storitev institucionalnega varstva, v zvezi z obveznostjo zaračunavanja storitev, obsega njihovega prikaza ter poslovnih praks potrebno upoštevati tudi določila ZVPot; (9) Ali je pravilna presoja, da tožbeni zahtevek ni zastaral; (10) Ali je pravilna pravna kvalifikacija izjave o plačilu institucionalnega varstva?

5. Predlog je delno utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).1 Vrhovno sodišče zaključuje, da so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (drugi odstavek 367.a člena ZPP). Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.