29. 4. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Roka Lampeta, Miklavž na Dravskem polju, ki ga zastopa Primož Čeh, odvetnik v Mariboru, na seji 29. aprila 2020

sklenilo:

1.Predlog, naj se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki pobudnika oziroma pritožnika, se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 30387/2012 z dne 28. 11. 2019 se zavrže.

3.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 426. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 66/17 in 22/19) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik izpodbija sodbo Vrhovnega sodišča, s katero je to sodišče ugodilo njegovi zahtevi za varstvo zakonitosti ter sodbi druge in prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Trdi, da je sodba Vrhovnega sodišča zaradi vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje obremenjena s kršitvijo prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari iz 31. člena Ustave, 4. člena 7. Protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) in 50. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (UL C 202, 7. 6. 2016 – v nadaljevanju Listina). V pravočasni dopolnitvi vloge zatrjuje, da se njegov primer razlikuje od zadeve, v kateri je bil izdan sklep Ustavnega sodišča št. Up-1200/05 z dne 20. 10. 2006, saj bi bilo treba po njegovem mnenju posebej upoštevati, da gre v njegovem primeru za kazensko zadevo. Pritožnik za primer, da bi Ustavno sodišče štelo, da pravna sredstva niso izčrpana, predlaga tudi izjemno obravnavo ustavne pritožbe pred izčrpanjem pravnih sredstev. Hkrati z ustavno pritožbo vlaga pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 426. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), saj naj bi bil prav tako v neskladju s prepovedjo ponovnega sojenja o isti stvari iz 31. člena Ustave, 4. člena 7. Protokola k EKČP in 50. člena Listine. Predlaga začasno zadržanje izpodbijanega akta in izpodbijane določbe zakona ter prednostno obravnavo ustavne pritožbe in pobude. Predlaga tudi prikritje svoje identitete. Navaja, da naj bi imela uporaba imena in priimka v odločitvah Ustavnega sodišča v tej zadevi negativni učinek na njegovo zasebnost, saj bi lahko bili razkriti občutljivi podatki iz njegovega zasebnega življenja in podatek o kaznovanosti v razveljavljeni sodbi sodišča prve stopnje.

2.Drugi odstavek 38.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) določa, da lahko Ustavno sodišče zaradi varstva zasebnosti udeleženca v postopku samo ali na predlog predlagatelja ali pobudnika odloči, da se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki udeleženca v postopku ali osebni podatki drugega posameznika. Prvi odstavek 49. člena ZUstS določa, da se te določbe smiselno uporabljajo tudi v postopku z ustavno pritožbo. Pobudnik oziroma pritožnik v svoji vlogi le pavšalno zatrjuje, da naj bi imela uporaba njegovega imena v odločitvi Ustavnega sodišča negativni učinek na njegovo zasebnost. Ob tem ne pojasni, na kakšen način bi mu lahko objava njegovega imena škodovala ter na kaj konkretno naj bi vplivala. Iz pobudnikove vloge in njej priloženih listin tudi ne izhaja, da bi bila javnost v predmetnem kazenskem postopku izključena. Dejstvo, da je bil pobudnik obdolženec v predmetnem kazenskem postopku, ne predstavlja osebnega podatka, ki bi ga bilo treba iz razloga varstva zasebnosti udeleženca v postopku pred Ustavnim sodiščem prikriti. Zato je treba njegov predlog zavrniti (1. točka izreka).

3.Ustavna pritožba zoper sodno odločbo o razveljavitvi sodnih odločb in vrnitvi zadeve v novo odločanje po ustaljeni ustavnosodni presoji ni dovoljena, saj pravna sredstva, s katerimi pritožnik lahko doseže varstvo svojih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, še niso izčrpana.[1] Po prvem odstavku 51. člena ZUstS se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Po drugem odstavku 51. člena ZUstS je mogoča izjemna obravnava zgolj ob neizčrpanju izrednih pravnih sredstev, ne pa tudi, ko pritožnik ni izčrpal niti rednih pravnih sredstev zoper končno odločitev sodišča v kazenskem postoporu.[2] Pritožnik bo imel v ponovnem sojenju možnost opozoriti na kršitve človekovih pravic, kot jih zatrjuje v ustavni pritožbi, tako v postopku na prvi stopnji kot tudi z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker zoper izpodbijani posamični pravni akt niso izčrpana vsa redna in izredna pravna sredstva (peta alineja prvega odstavka 55.b člena ZUstS) (2. točka izreka).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Izpodbijana določba ZKP ne učinkuje neposredno. V takem primeru je pravni interes za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti skladno s stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa. Pobudnik je svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe utemeljeval z vloženo ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi na pravni položaj pobudnika ne bi mogla vplivati, kar pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (3. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 38.a člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena, pete alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez

Predsednik

[1]Glej npr. sklepe Ustavnega sodišča št. Up-419/00 z dne 30. 1. 2001, št. Up-1200/05 z dne 20. 10. 2006 in št. Up-950/14 z dne 12. 5. 2016 (Uradni list RS, št. 38/16).

[2]Glej npr. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-78/17, Up-412/17 z dne 14. 12. 2017.