Jedro

Za gradbeno pogodbo je značilno, da ima za predmet večja in zahtevnejša dela, ki terjajo večje število izvajalcev, priprave, gradbeno dovoljenje, projekt itd. Enostavnejša in manjša dela pa so predmet pogodbe o delu.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki znesek 245.805.00 SIT z zamudnimi obrestmi ter ji povrniti 44.574.00 SIT pravdnih stroškov. Nasprotni tožbeni zahtevek na plačilo 211.087.00 SIT in 1.208.912.00 SIT pa je zavrnilo. Ugotovilo je, da je tožena stranka izvajala gradbena dela na hiši ..., Ljubljana. V sporazumu z investitorjem je sprejela ponudbo tožeče stranke z dne 23.7.1990 za izravnavo stropov in sten. Tožeča stranka je dela opravila, tožena stranka pa jih je pregledala in prevzela najkasneje septembra 1990. O napakah, ki jih je pri tem ugotovila, pa je obvestila tožečo stranko šele z odgovorom na tožbo 15.1.1991. Ker gre za pogodbo o delu, je obvestilo o napakah prepozno in je tožena stranka izgubila pravico do jamčevalnih zahtevkov. Za utemeljitev nasprotnega tožbenega zahtevka tožena stranka ni navedla dejstev. Zato je ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo opravljenega dela, zavrnilo pa je nasprotni zahtevek na plačilo odškodnine.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke. Potrdilo je prvostopne ugotovitve. Tudi samo je zavzelo stališče, da je bila med strankama sklenjena pogodba o delu, ne pa gradbena pogodba, kar je pomembno za rok, v katerem mora naročnik izvajalca obvestiti o ugotovljenih napakah. S potekom tega roka pa je tožena stranka kot naročnik izgubila tudi pravico do odškodnine za škodo, ki jo ima zaradi napake na izvršenem poslu na stvari sami. Nasprotni zahtevek v znesku 211.087.00 SIT je štelo kot zahtevek za znižanje plačila zaradi slabe kvalitete izvedenih del, zahtevek v znesku 1.208.912.00 SIT pa predstavlja stroške odprave napak na izvedenih delih. V obeh primerih gre za jamčevalna zahtevka, ki nista utemeljena zaradi nepravočasnega obvestila o napaki.

Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo iz vseh razlogov po 385. čl. ZPP. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano odločbo spremeni ali razveljavi tako, da bo ugodilo pritožbi tožene stranke. Nasprotuje stališču, da gre za pogodbo o delu. Opozarja na določbo 630. čl. ZOR, po kateri je predmet gradbene pogodbe poleg gradbe tudi izvedba drugih del na obstoječem objektu. V obravnavanem primeru je šlo za tako pogodbo, ki sta jo med seboj sklenili dve gradbeni podjetji. Pogodbo je treba šteti za gradbeno pogodbo. V tem primeru tožena stranka ni izgubila svojih pravic. Za primer, če bi obveljalo stališče, da gre za pogodbo o delu, pa opozarja, da z nasprotno tožbo uveljavlja odškodninske zahtevke, ki so neodvisni od jamčevalnih zahtevkov. Tožeča stranka bi morala z deli prenehati, ko je prejela storno naročilnice. Kdaj so se dela pričela in kdaj končala, pa je sporno.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila in Javni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil (3. odst. 390. čl. ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Tožena stranka pred vsem osporava stališče obeh sodišč, da je pogodba, ki sta jo stranki sklenili, pogodba o delu. Zavzema se za stališče, da gre za gradbeno pogodbo. Pri tem se sklicuje na 630. čl. ZOR in na dejstvo, da sta obe stranki gradbeni podjetji. Vendar z razlogi tožene stranke ni mogoče soglašat. Za gradbeno pogodbo je namreč značilno, da ima za predmet večja in zahtevnejša dela, ki terjajo večje število izvajalcev, priprave, gradbeno dovoljenje, projekt itd. Vse to velja za gradbe (631. čl. ZOR), enako pa tudi za gradbena dela na že obstoječem objektu (630. čl. ZOR). Enostavnejša in manjša dela niso predmet gradbene pogodbe, ampak pogodbe o delu. Značilnosti predpisov, ki urejajo gradbeno pogodbo so, da predpostavljajo večjo nevarnost gradbe, ter večje zahteve po trajnosti in solidnosti in zaradi tega določajo strožjo odgovornost izvajalcev in projektantov.

Izravnava stropov in zidov, ker je v obravnavanem primeru predmet pogodbe med strankama, po obsegu, zahtevnosti in drugih lastnostih ne spada med taka dela, ki so značilna za gradbeno pogodbo. Zato je pravilno stališče obeh sodišč, da gre za pogodbo o delu. Za obvestilo o napakah veljajo torej določbe 614. in 615. čl. ZOR. Ker tožena stranka po ugotovitvah sodišča prve in druge stopnje pri notifikaciji napak ni ravnala v skladu z navedenimi določbami, je izgubila pravico uveljavljati jamčevalne zahtevke. Zahtevka, ki jih uveljavlja z nasprotno tožbo, pa se nanašata na znižanje plačila zaradi slabe kvalitete in na stroške odprave napak ter sta torej jamčevalna zahtevka. Pravilno pa je tudi nadaljnje stališče sodišča druge stopnje, da za odškodninski zahtevek za škodo na stvari, ki je predmet pogodbe o delu veljajo enaka pravila, kot za jamčevalne zahtevke.

Revizijske navedbe o tem, da ni bil pravilno ugotovljen čas začetka in dokončanja del, se nanašajo na ugotovitev dejanskega stanja. Ocena dokazov in ugotovitev dejanskega stanja ni predmet revizijske presoje, zato revizijsko sodišče teh revizijskih navedb ne more upoštevati (3. odst. 385. čl. ZPP).

Uveljavljani revizijski razlogi niso podani. Zato je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno (393. čl. ZPP).