Jedro

Ni ugotovljeno, da bi pri tožnici prišlo do takšnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ne bi bilo mogoče odvrniti z zdravljenjem ali z ukrepi medicinske rehabilitacije oziroma, da bi spremembe v zdravstvenem stanju bile takšne, da bi pri tožnici zmanjšale zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma poklicnega napredovanja. Zato tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračunska sredstva sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 24. 6. 2015, v zvezi z odločbo št. ... z dne 22. 4. 2015 in da se ugotovi, da je tožnica od 30. 3. 2015 popolnoma nezmožna za delo, upravičena do priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja in da se ji povrnejo stroški tega postopka. Tudi s pomočjo sodne izvedenke medicine dela, prometa in športa je ugotovilo, da se tožnica sicer zdravi zaradi bolezni lokomotornega aparata in so prisotne degenerativne spremembe gibal, kronični bolečinski sindrom vratne in ledvene križne hrbtenice in artroza levega kolena, stanje po operaciji bazocelularnega karcinoma na koži nosa, vendar so posledice tožničinih bolezni takšne, da jih je mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in je tožnica zmožna opravljati dela na delovnem mestu, ki ga je opravljala pred ocenami IK s polnim delovnim časom brez omejitve, saj pri tožnici ni mogoče ugotoviti zmanjšanje njene delovne zmožnosti ali časovne razbremenitve pri delu.

2. Pritožuje se tožnica. V pritožbi sodišču očita, da je napačno, v nasprotju s spisovnim gradivom ugotovilo dejansko stanje, pri tem pa grobo kršilo materialno in procesno pravo. Vztraja pri svojih že do sedaj uveljavljenih stališčih, da tožnica ni sposobna za delo čiščenja prostorov in okolice šole ter tudi za nobeno drugo delo in da je upravičena do priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja. Zaradi sprememb po koži obraza se je tožnica že zdravila pri dermatologu, pri tem pa se kožno stanje ni izboljšalo, prav tako je pri tožnici v kritičnem obdobju obstajalo splošno slabo počutje ob jemanju tablet Resochina ter utrujenost in bolečine v sklepih. Zaradi sprememb na nosu se dalj časa zdravi, ugotovljen je karcinom. Tožnico pri delu oziroma premikanju moti zadebelitev plantarne aponevroze na levem stopalu, zaradi tega je bila napotena tudi h kirurgu plastiku. Sprememba na levem stopalu je izrazito moteča in je ovira pri hoji. V istem obdobju se je pokazala tudi sprememba na desni roki in sicer na nohtu palca, ki je močno pordelo, otečeno, imela gnojno kolekcijo v obliki pustole, zato za svoje delo čistilke ni več sposobna, saj ne more niti normalno hoditi, ne normalno ožeti krpe za brisanje. Ni zmožna daljše hoje oziroma dela na nogah, kar delo čiščenje prostorov in okolice šole brez omejitev nikakor ni. Bolijo jo roke in ima zelo slab grobi prejem, boli jo hrbtenica in celotni skelet, zaradi tega ne more pometati ali brisati tal več kakor nekaj minut. Nato mora več ur počivati. Glede na bazocelularni karcinom na koži ne ustreza zahtevam delovnega mesta, ki izrecno navaja zdravo kožo, zdrava gibala, dober vid in podobno. Glede teh okoliščin sodišče ni pojasnilo, zakaj je v celoti sledilo izvedenskemu mnenju. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do tistih, ki jih navaja pritožba.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 24. 6. 2015, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnice zoper odločbo Območne enote A. z dne 22. 4. 2015. S slednjo je bilo odločeno, da se zahteva tožnice za priznanje pravic iz invalidskega postopka zavrne.

6. Ni moč preizkusiti pritožbene navedbe, da je sodišče napačno, v nasprotju s spisovnim gradivom ugotovilo dejansko stanje, pri tem pa grobo kršilo materialno in procesno pravo, saj pritožba ne pove, v čem so bile kršitve procesnega prava in v čem obstaja nasprotje pri ugotovitvi dejanskega stanja s strani prvostopenjskega sodišča in spisovnega gradiva.

7. Pritožba izrecno navaja, da je izvedenka svoje mnenje strokovno utemeljila in na naroku obrazložila, ter ugotovila, da v relevantnem obdobju pri tožnici ni izkazano takšno poslabšanje zdravstvenega stanja, da bi lahko ugotovili invalidnost. 8. Pritožba meni, da obstajajo pri tožnici takšne spremembe v zdravstvenem stanju, ki ji onemogočajo opravljanje dela čiščenja prostorov in okolice šole, prav tako pa tudi ni zmožna za nobeno drugo delo.

9. Iz medicinske dokumentacije, predložene v sodnem in upravnem spisu izhaja, da ima tožnica kronične bolečine v vratni in ledveni hrbtenici z bolečinsko nekoliko omejeno gibljivostjo, brez večjih funkcionalnih motenj in brez nevroloških izpadov. Slikovna diagnostika je pokazala zmerne obrabne spremembe vratne in ledvene hrbtenice, klinični ortoped je opisal plantarni fascitis levo, v predel podkožne tvorbe levega stopala je prejela blokado. Leta 2002 so v zdravo odstranili bazocelularni rak na koži hrbtišča nosu. Sledile so ponovne ekscizije zaradi recidiva, zadnja leta 2006, ko so ji izrezali tumor široko v zdravo. Eritematozna žarišča na obrazu vztrajajo, uvedena je bila terapija z Resochinom. Sodna izvedenka medicine dela, prometa in športa je podala izvedensko mnenje po pregledu celotne dokumentacije in osebnem pregledu, upoštevajoč delovno mesto pred nastankom invalidnosti ter ob analizi in zdravstveni oceni delovnega mesta oziroma "izjava o varnosti delovnega mesta". Pri tem je štela, da so dominantne zahteve delovnega mesta: pozornost, dober vid, zdrava koža in zdrava gibala. Zaključila je, da so posledice zavarovankinih bolezni takšne, da jih je mogoče odpraviti z zdravljenjem ali z ukrepi medicinske rehabilitacije ter je tako zavarovanka zmožna opravljati dela na delovnem mestu pred oceno na invalidki komisiji, to je delo čiščenja prostorov in okolice šole, brez omejitev.

10. Tožnica se zdravi zaradi bolezni kože (stanje po operaciji bazucelularnega karcinoma kože nosu, ki je bil odstranjen v celoti) in je tako stanje sanirano. V kolikor bi tožnica pri delu na prostem uporabljala ustrezno zaščito (pokrivalo in zaščitno kremo z visokim faktorjem zaščite pred soncem) je delo zmožna brez omejitev. Eritematozna žarišča na koži obraza so še v diagnotističnem postopku. Kronične težave z gibali so urejene s sodobno protibolečinsko terapijo. Ob kliničnem pregledu tožnice ni ugotovljenih nobenih bistvenih nevroloških in funkcionalnih izpadov.

11. Zaslišana na glavni obravnavi 9. 11. 2016 je svoje mnenje še dodatno pojasnila. Pri tem je menila, da je pri čiščenju prostorov in okolice šole potrebna ustrezna zaščita, pokrivalo in ustrezne kreme, olje, za zaščito, kar praviloma velja tudi za normalno populacijo, če dela na soncu. Glede bolezni lokomotornega aparata, predvsem bolezni hrbtenice in kolen, predvsem ledveno križnega dela hrbtenice in artrozo levega kolena, je izpovedala in pojasnila, da gre za degenerativne spremembe gibal, ki jih imajo skoraj vsi in bistveno ne zmanjšuje delazmožnosti. Glede težav tožnice z bolečinami v rokah tako, da ne more ožeti niti krpe, je pojasnila, da gre za degenerativne spremembe vratne hrbtenice in te težave se omilijo z ustrezno konzervativno fizioterapijo, tako da je delo ob tem možno. Glede bazocelularnega karcinoma na koži nosu je izrecno navedla, da ta nima bistvenega vpliva na dela zmožnost. Degenerativne spremembe pri tožnici niso takšne intenzitete, da bi zaradi njih potrebovala določene omejitve pri delu, saj pri njej niso tako izražene, kar je razvidno iz diagnoz v izvedenskem mnenju (cervikalni sindrom in kronični lumbalni sindrom). Tožnica lahko v obdobju močnejših bolečin uveljavlja začasno nezmožnost za delo oziroma medikamentozno terapijo ali ustrezno fizikalno terapijo, ki te težave olajšajo. V kolikor bi se ji zdravstveno stanje poslabšalo, pa bi bila potrebna ponovna diagnostika oziroma zdravljenje ter ponovno ugotavljanje kliničnih sprememb, ki bi zahtevale drastičnejše ukrepe. Tudi glede dominantnih zahtev delovnega mesta je izvedenka pojasnila, da so pri zdravi koži mišljenje kemične škodljivosti, ki jih pri svojem delu uporablja, kar se tiče gibal pa ocena ni tako velika, da bi zahtevali absolutno zdrava gibala. Delazmožnost je tehtanje med boleznijo in zahtevo delovnega mesta.

12. Izvedensko mnenje je prvostopenjsko sodišče pravilno povzelo v 11. točki obrazložitve in ga dokazno ocenilo (12. točka obrazložitve). Tako ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je sodišče povsem napačno, v nasprotju s spisovnim gradivom ugotovilo dejansko stanje, niti ne navedb, da sodišče ni ocenilo okoliščin, ki se nanašajo na lokomotorni sistem in zahteve pri čiščenju prostorov in okolice šole v zvezi s tem.

13. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami), kjer je definicija invalidnosti podana v prvem odstavku 63. člena. Invalidnost je podana takrat, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odvrniti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene skladno s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma poklicno napredovanje.

14. Iz ugotovljenega dejanskega stanja ni ugotovljeno, da bi pri tožnici prišlo do takšnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ne bi bilo mogoče odvrniti z zdravljenjem ali z ukrepi medicinske rehabilitacije oziroma da bi spremembe v zdravstvenem stanju bile takšne, da bi pri tožnici zmanjšale zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma poklicnega napredovanja.

15. Pritožba ne navede ničesar takega, kar prvostopenjsko sodišče ni ustrezno obrazložilo v zavrnitveni sodbi. Z ugotovljenim dejanskim stanjem in pravilno uporabo materialnega prava s strani prvostopenjskega sodišča se pritožbeno sodišče strinja.

16. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, zaradi katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

17. Tožnici je po odločbi Bpp 591/2016 z dne 19. 12. 2016 odobrena brezplačna pravna pomoč za vložitev pritožbe s strani Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, zato stroški pritožbe bremenijo proračun prvostopenjskega sodišča.