Jedro

Ker je med predložitvijo vloge z listinami in dejansko izvedbo naroka zaradi zaslišanja izvedenca preteklo daljše obdobje, nasprotni stranki pa je bila zagotovljena tudi pravica do izjave, izvedba teh listin ne bi v ničemer podaljšala reševanja spora. Te listine so za odločitev v zadevi pomembne, saj tožeča stranka z njimi neposredno izpodbija dokazni zaključek sodišča prve stopnje, da je bilo delo toženca pri novem delodajalcu vezano izključno na tunelsko novogradnjo. S tem, ko sodišče prve stopnje ni obravnavalo predloženih in za odločitev bistvenih dokazov, je tožeči stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 38.136,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 3. 2021 dalje do plačila. Odločilo je še, da tožeča stranka krije svoje stroške postopka, tožencu pa je dolžna povrniti njegove stroške postopka v znesku 47,56 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožečo stranko je določilo kot zavezanko za plačilo sodne takse.

2.Tožeča stranka se zaradi vseh pritožbenih razlogov pritožuje zoper sodbo. Navaja, da je sodišče zavrnilo predlagane dokaze, s katerimi je dokazovala neresničnost trditev toženca, da se ukvarja izključno s prodajo proizvodov za tunelsko novogradnjo. Sodišče je sicer dopustilo listinski dokaz - objavo toženca na omrežju Facebook, da pri novem delodajalcu "med drugim deluje tudi" na področju tunelske gradnje, vendar se do njega ni opredelilo. Nasprotuje presoji sodišča, da bi izvedba dokazov z internimi glasili A. zavlekla reševanje spora. Ob prejemu vloge toženke z internimi glasili sodišče še ni razpisalo naroka. To je storilo šele po prejemu vloge in nato narok iz razlogov na strani toženca in sodišča dvakrat preložilo ter ga izvedlo več kot tri mesece po prejemu vloge. Za zagotovitev pravice do izjave je imelo sodišče več kot tri mesece časa. Tako ne drži utemeljitev sodišča, da bi moralo narok preklicati ali preložiti. Sodišče je z nezakonitim postopanjem tožeči stranki odvzelo možnost obravnavanja njenih navedb in dokazov.

3.Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje kot prepoznih ni upoštevalo listinskih dokazov (internih glasil družbe A. d.o.o.), ki jih je tožeča stranka predložila s pripravljalno vlogo 18. 8. 2025. Presodilo je, da bi moralo zaradi zagotovitve toženčeve pravice do izjave in načela enakosti orožij (potrebe po dodatnem zaslišanju toženca in priče B.B., kot je toženec navajal v vlogi z dne 18. 11. 2025) narok za glavno obravnavo z dne 26. 11. 2025 bodisi preklicati in preložiti bodisi izvesti nov narok, kar bi zavleklo reševanje spora.

6.Pritožba utemeljeno uveljavlja, da navedeni razlogi prvostopenjskega sodišča niso pravilni in da upoštevaje procesna dejanja strank in sodišča dopustitev oziroma izvedba navedenih listinskih dokazov ne bi zavlekla reševanja spora v smislu tretjega odstavka 286. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče prve stopnje ob prejemu vloge tožeče stranke z dne 18. 8. 2025 še ni razpisalo naroka za glavno obravnavo. To je storilo po prejemu vloge in nato razpisani narok1 še dvakrat preložilo iz razlogov na strani toženca in sodišča ter ga opravilo več kot tri mesece po prejemu vloge.2 V tem času je sodišče prve stopnje tožencu zagotovilo možnost, da se izjavi o izvedenih dokazih, s tem ko mu je 22. 8. 2025 vročilo vlogo tožeče stranke z listinami. Toženec v vlogi z dne 18. 11. 2025 svojega dodatnega zaslišanja in dodatnega zaslišanja priče B.B. niti ni konkretizirano predlagal. Pavšalno se je skliceval na omejitev dokazovanja iz 286. člena ZPP in podredno predlagal določitev roka, v katerem bo lahko substancirano prerekal navedbe ter podal dodatne predloge po ponovitvi nekaterih že izvedenih dokazov in zaslišanju novih prič, saj da ne želi odgovarjati "na zalogo".

7.Po sodni praksi obravnava novih navedb oziroma izvedba novih dokazov ne zavleče konkretnega postopka, če sodišče preloži narok za glavno obravnavo zaradi izvedbe drugih dokazov.3 Ker je med predložitvijo vloge z listinami in dejansko izvedbo naroka zaradi zaslišanja izvedenca preteklo daljše obdobje, nasprotni stranki pa je bila zagotovljena tudi pravica do izjave, izvedba teh listin ne bi v ničemer podaljšala reševanja spora. Te listine so za odločitev v zadevi pomembne, saj tožeča stranka z njimi neposredno izpodbija dokazni zaključek sodišča prve stopnje, da je bilo delo toženca pri novem delodajalcu vezano izključno na tunelsko novogradnjo. Navedeno velja tudi za objavo toženca na družbenem omrežju Facebook z dne 12. 3. 2025, ki jo je sodišče prve stopnje sicer izvedlo, vendar je ni dokazno ovrednotilo.

8.S tem, ko sodišče prve stopnje ni obravnavalo predloženih in za odločitev bistvenih dokazov, je tožeči stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Poleg tega pritožbeno sodišče ugotavlja, da glede obstoja kršitve konkurenčne klavzule na prvi stopnji še niso bila raziskana vsa odločilna dejstva. Če bi se po izvedbi predlaganih dokazov in njihovi skrbni oceni izkazalo, da toženčevo delo pri novem delodajalcu ni bilo vezano izključno na tunelsko novogradnjo, bi bilo treba v okviru trditvene in dokazne podlage strank ugotoviti tudi, ali je toženčevo delo pri novem delodajalcu, ki ga tožeča stranka navaja in dokazuje v listinah, konkurenčno prodajnemu programu tožeče stranke, in ali je toženec pri njej pridobil posebna znanja ali poslovne zveze, ki jih potrebuje za opravljanje tega dela. Navedeni sklop dejstev na prvi stopnji ni bil - ne dejansko ne pravno - predmet sodne presoje. Če bi ga pritožbeno sodišče prvič ugotavljalo samo, se postopek ne bi bistveno skrajšal, predvsem pa bi prevzelo vlogo prvostopenjskega sodišča in strankama odvzelo pravico do vsebinskega preizkusa ugotovljenega dejanskega stanja pred pritožbenim sodiščem, kar bi nesorazmerno poseglo v njuno pravico do pritožbe (25. člen Ustave RS). Čeprav postopek teče že od leta 2021, pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v okoliščinah konkretnega primera - ko celoten sklop odločilnih dejstev na prvi stopnji glede obstoja kršitve konkurenčne klavzule še sploh ni bil ugotovljen in ni bil predmet sodne presoje - ne more prevladati nad pravico do dvostopenjskega sojenja.4

9.Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje (prva odstavka 354. in 355. člena ZPP). To naj upošteva nove navedbe in dokaze tožeče stranke in na podlagi novo ugotovljenih dejstev in predloženih dokazov v obravnavani zadevi ponovno odloči in se opredeli do navedb strank glede kršitve konkurenčne klavzule.

10.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Narok je bil prvotno razpisan na dan 7. 11. 2025, kar pomeni, da obravnava novih dejstev in novih dokazov ne bi zavlekla postopka.

2Narok je bil nato opravljen 26. 11. 2025.

3Prim. npr. sodbo VSL I Cpg 503/2019 z dne 4. 12. 2019, točka 8; podobno tudi sodba VSL I Cpg 779/2017 z dne 16. 10. 2018, točka 10, in sodba VSM I Cpg 113/2020 z dne 6. 8. 2020, točka 7.

4Prim. sklep VSRS Cpg 10/2024 z dne 12. 11. 2024; točka 10.