U-I-368/98

8. 7. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Mirana Jusa iz Ljubljane, na seji dne 8. julija 1999

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 7. in 10. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 16/96), v delu, ki se nanaša na uvožene rabljene osebne avtomobile, se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pobudnik navaja, da je na podlagi izpodbijanih določb Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prometnem davku (v nadaljevanju: ZPD-B) v juniju 1996 plačal prometni davek pri uvozu rabljenega osebnega avtomobila. Ker je na podlagi določb ZPD-B ta prometni davek višji od prometnega davka pri prometu domačih rabljenih osebnih avtomobilov meni, da gre za neskladje s Splošnim sporazumom o carinah in trgovini (Zakon o ratifikaciji Protokola o pristopu Republike Slovenije k Splošnemu sporazumu o carinah in trgovini, Uradni list RS, št. 59/94, MP, Uradni list RS, št. 17/94 - GATT). S tem naj bi bilo kršeno načelo usklajenosti pravnih aktov (drugi odstavek 153. člena Ustave). Pobudnik zato predlaga razveljavitev izpodbijanih delov ZPD-B ter razglasitev že izdanih odločb za nične.

2.Izpodbijani določbi ZPD-B sta z uveljavitvijo Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98 - ZDDV), to je 1. 7. 1999, prenehali veljati. Po 21. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) je Ustavno sodišče pristojno za presojo veljavnih predpisov. Če je bil zakon med postopkom usklajen z Ustavo oziroma je prenehal veljati, niso pa bile odpravljene posledice neustavnosti, lahko Ustavno sodišče ugotovi, da ni bil v skladu z Ustavo (47. člen ZUstS). Hkrati Ustavno sodišče tudi odloči, kakšen učinek ima njegova ugotovitev. V primeru zakonskih določb je to lahko le razveljavitev, ki začne učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi oziroma po poteku roka, ki ga določi Ustavno sodišče (43. člen ZUstS). Razveljavljena določba se za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, ne uporablja samo v primeru, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno (44. člen ZUstS). Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudnika pozvalo, da predloži oziroma navede dokazila, iz katerih bo razvidno, da o obveznosti za plačilo davka na podlagi izpodbijanih določb ZPD-B še ni bilo pravnomočno odločeno. Samo v tem primeru bi namreč morebitna ugotovitev neustavnosti izpodbijanih določb ZPD-B lahko odpravila posledice neustavnosti in tako vplivala na pravni položaj pobudnika.

3.Pobudnik je v postopku zato predložil kopijo carinske listine, na podlagi katere je plačal prometni davek. Navedel je, da o tem plačilu davka ni prejel nobene odločbe, zoper katero bi se na podlagi pravnega pouka lahko pritožil in sprožil ustrezne postopke. Pri tem še dodaja, da bi bilo ustavnost določb ZPD-B potrebno oceniti ne glede na njegov pravi interes.

4.Procesni pogoj za začetek postopka za oceno ustavnosti je izkazan pravni interes pobudnika. Po drugem odstavku 24. člena ZUstS je ta podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča mora biti pravni interes neposreden in konkreten; ugoditev pobudnikovemu predlogu mora torej privesti do spremembe pobudnikovega pravnega položaja (tako na primer v sklepu št. U-I-189/98 z dne 21. 5. 1998, OdlUS VII, 90). Splošen in abstrakten interes ne zadošča.

5.Glede na to da je iz pobudnikovih navedb razvidno, da tudi morebitna ugoditev pobudi ne bi privedla do spremembe njegovega pravnega položaja, procesni pogoji za začetek postopka za oceno ustavnosti niso izpolnjeni. Ustavno sodišče je pobudo zato zavrglo.

6.V zvezi s pobudnikovo navedbo, da ni prejel nobene odločbe, zoper katero bi se na podlagi pravnega pouka lahko pritožil, pa Ustavno sodišče dodaja, da z izrazom odločba ni mišljen samo akt, ki je izrecno tako poimenovan, temveč predstavlja odločbo vsak akt pristojnega organa, s katerim je bilo odločeno o kakšni pravici ali obveznosti stranke v upravni stvari (glej odločbo št. U-I-299/96 z dne 12. 12. 1996, Uradni list RS, št. 5/97 in OdlUS V, 177). Pravica do pravnega sredstva zoper odločbo pa tudi ni odvisna od pravnega pouka. Pravni pouk o pritožbi pravice do pritožbe ne more ustvariti, če pritožba že po zakonu ni dovoljena. Prav tako z odsotnostjo pravnega pouka tudi ni mogoče izključiti pravice do pritožbe, ki je po zakonu dovoljena.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. in 47. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč - Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Lojze Ude, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam - Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k :Franc Testen