Jedro

Določba, na katero se pritožnik sklicuje, v tej zadevi ne velja, saj je treba upoštevati tudi prehodno določbo k 383. členu ZFPPIPP (glej tretji odstavek 88. člena novele ZFPPIPP-C, ki določa, da v tem delu novela velja za tiste postopke osebnega stečaja, v katerih je predlog za začetek stečajnega postopka vložen po 14. 7. 2010). Ta stečajni postopek se je začel 9. 10. 2006. Poleg tega gre v tej zadevi za stečajni postopek nad podjetnikom. V tem je tudi bistvena razlika z zadevo, na katero je opozoril pritožnik. V zadevi, v kateri je višje sodišče odločalo s sklepom Cst 349/2012, je namreč sodišče vodilo postopek osebnega stečaja nad potrošnikom, ki se je začel 7. 9. 2011.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dopustilo spremembo predračuna stroškov stečajnega postopka tako, kot je navedeno v upraviteljevem predlogu spremembe predračuna stroškov stečajnega postopka (pd 261), ki je sestavni del izreka izpodbijanega sklepa in je bil objavljen hkrati s sklepom.

2. Upnik se je zoper sklep pritožil. Uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter zmotno uporabo materialnega prava.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik izrecno izpodbija le stroške računovodskih storitev, ki so zajeti v točki 5.1 predloga spremembe predračuna stroškov stečajnega postopka za obdobje od 1. 1. 2016 do 30. 9. 2018 (glej prilogo 1 k upraviteljevi vlogi). Navaja, da sodišče ni opravilo vsebinske presoje potrebnosti in utemeljenosti teh stroškov, vendar neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je namreč v kratkem povzelo upraviteljev predlog, v katerem je ta natančno pojasnil, katere kategorije stroškov v predračunu stroškov so zadostne za celoten tek postopka oziroma ni potrebna njihova sprememba, kot tudi določil tiste stroške, za katere je glede na trajanje stečajnega postopka potrebno njihovo povečanje. Sodišče prve stopnje je opravilo presojo in ugotovilo, da je upravitelj ustrezno upošteval stroške, ki so običajno potrebni za izvedbo dejanj v postopku in se pri tem oprlo na tretji odstavek 356. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP.

6. Pritožnik nadalje nasprotuje spremembi stroškov zaradi dolgotrajnosti postopka osebnega stečaja, vendar tudi to ne more vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa. Upravitelj je v tem delu na pritožbo še posebej izčrpno odgovoril, zaradi vsebine odločitve pa se višje sodišče do navedenega ne bo posebej opredeljevalo. Bistveno je namreč le to, da gre v izpodbijanem delu za take stroške (stroške računovodskih storitev: priprava obračunov DDV in računskih izkazov za namene DPO za tri leta, priprava bilanc stanja in izkazov poslovnega izida, priprava vmesnih računovodskih izkazov za potrebe stečajnega postopka, vse za točno določeno obdobje), ki so po naravi stvari potrebni glede na to, da stečajni postopek ni končan (glej tudi razloge v nadaljevanju).

7. S tretjim pritožbenim argumentom pritožnik tudi vsebinsko napada predlagano spremembo predračuna stroškov računovodskih storitev iz točke 5.1 predloga spremembe predračuna stroškov stečajnega postopka. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava (3. točka drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim do tretjim odstavkom 290. člena ZFPPIPP) in v zvezi s tem opozarja na razloge višjega sodišča v sklepu Cst 349/2012. Bistvo pritožbe je, da se v postopku osebnega stečaja ne uporabljajo določbe prvega do tretjega odstavka 290. člena ZFPPIPP, ki določajo pravila o poslovnih knjigah in računovodskih izkazih.

8. Višje sodišče pritrjuje upraviteljevemu stališču v odgovoru na pritožbo, da določba, na katero se pritožnik sklicuje, v tej zadevi ne velja, saj je treba upoštevati tudi prehodno določbo k 383. členu ZFPPIPP (glej tretji odstavek 88. člena novele ZFPPIPP-C, ki določa, da v tem delu novela velja za tiste postopke osebnega stečaja, v katerih je predlog za začetek stečajnega postopka vložen po 14. 7. 2010). Ta stečajni postopek pa se je začel 9. 10. 2006. Poleg tega gre v tej zadevi za stečajni postopek nad podjetnikom (glej še drugo alinejo šestega odstavka 383. člena ZFPPIPP, veljavno ob uveljavitvi zakona), na kar je upravitelj prav tako pravilno opozoril. V tem je tudi bistvena razlika z zadevo, na katero je opozoril pritožnik. V zadevi, v kateri je višje sodišče odločalo s sklepom Cst 349/2012, je namreč sodišče vodilo postopek osebnega stečaja nad potrošnikom, ki se je začel 7. 9. 2011 (kar je višje sodišče ugotovilo z vpogledom v Ins vpisnik).

9. Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani in ker tudi niso podani pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.