Jedro

Dogovori v zvezi z obvodom ne predstavljajo „transformacije“ pogodbe tako, da bi bila tožeča stranka upravičena do plačila izvršenih del po specifikaciji, temveč je navedeno mogoče upoštevati le tako, da se šteje, da sta se pravdni stranki dogovorili za izdelavo obvoda, navedena dela pa predstavljajo dodatna dela v smislu 20. člena Pogodbe, pri katerih se izvajalec zaveže izvesti dodatno naročena dela s stran naročnika in, ki po svoje predstavljajo novo pogodbo.

Izrek

I. Pritožbi zoper sodbo se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani tretji točki spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 754,20 EUR v roku 15. dni v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

II. V ostalem delu se pritožba zoper sodbo zavrne in se v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III. Pritožbi zoper sklep se ugodi in se izpodbijani sklep v povezavi s popravnim sklepom razveljavi.

IV. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki pritožbene stroške v znesku 137,60 EUR v roku 15. dni v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, 2675 Ig 9422/2007 z dne 31.1.2008 ostane v veljavi v prvi točki izreka za glavnico 9.726,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.9.2007 in v tretji točki izreka za izvršilne stroške v višini 160,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.2.2008 do plačila. V preostalem delu je navedeni sklep razveljavilo in tožbeni zahtevek v delu, v katerem je tožeča stranka zahtevala plačilo 10.177,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.9.2007 in zakonske zamudne obresti od zneska 9.726,30 EUR za dan 25.9.2007 ter za izvršilne stroške v višini 160,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.2.2008 dalje, zavrnilo. Toženi stranki je naložilo v plačilo pravdne stroške tožeče stranke v znesku 290,00 EUR s pripadki.

2. V pritožbi zoper zavrnilni del sodbe (razen za obresti od zneska 9.726,30 EUR za dan 25.9.2007) in zoper sklep o zavrženju zahteve tožeče stranke za vračilo pravdnih stroškov je tožeča stranka uveljavljala pritožbene razloge napačne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da njeni pritožbi ugodi in toženi stranki naloži v plačilo še preostali del obveznosti po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani 2675 Ig 9422/2007 z dne 31.1.2008, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo in sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba zoper sodbo ni utemeljena. Pritožba zoper sklep je utemeljena

4. Pritožba opozarja, da ni utemeljen očitek sodišča prve stopnje tožeči stranki, da bi morala kot strokovnjak pred podpisom pogodbe natančneje pregledati popis in toženo stranko opozoriti na dodatna dela, saj je tožeča stranka to storila takoj, ko ji je tožena stranka material pripeljala, sodišče prve stopnje pa se ni opredelilo do trditev tožeče stranke, da sta se pravdni stranki dogovorili, da je potrebno delo izvršiti v najkrajšem možnem času in s čim manjšimi neprijetnostmi za naročnika. S tem, ko je tožena stranka dala tožeči stranki nova naročila, tožeča pa jih je prevzela, sta pravdni stranki predhodno sklenjeno pogodbo (po sistemu „funkcionalni ključ v roke“) z navedenimi konkludentnimi ravnanji transformirali v odnos po sistemu „dejanskih količin in fiksnih enotnih cen“.

5. Tožena stranka je zatrjevala, da je med pravdnima strankama s pogodbo dogovorjena klavzula „funkcionalni ključ v roke“ - 9. člen (pogodbena cena obsega tudi vrednost vseh dodatnih del, več del in nepredvidenih del in da je izključen vpliv manjkajočih del na pogodbeno ceno). Višje sodišče ocenjuje, da je za odločitev v zadevi pomembna ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni niti dokazala niti trdila, da sta se stranki ob spremembi dela izvedbenega načrta dogovorili tudi o spremembi celotne pogodbe glede tega, da bosta plačilo vsega opravljenega dela izvršili po specifikaciji in ne po dogovorjenem načinu „funkcionalni ključ v roke“.

6. Kot je navedlo sodišče prve stopnje, tožeča stranka trditvam tožeče stranke, da sta se s pogodbo dogovorili za klavzulo „funkcionalni ključ v roke“, ni nasprotovala. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta se pravdni stranki naknadno dogovorili le za izvedbo obvoda (dodatno delo v smislu 20. člena Pogodbe), glede preostalega plačila za material in delo pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo da je pogodba med strankama še veljavna in da je stranki nista spremenili (9 člen Obligacijskega zakonika). Trditve tožeče stranke o „transformaciji“ pogodbe so nedovoljena pritožbena novota (prvi odstavek 337. člena ZPP). Višje sodišče pa pojasnjuje, da dogovori v zvezi z obvodom ne predstavljajo „transformacije“ pogodbe tako, da bi bila tožeča stranka upravičena do plačila izvršenih del po specifikaciji, temveč je navedeno mogoče upoštevati le tako, kot je to storilo sodišče prve stopnje, ko je štelo, da sta se pravdni stranki dogovorili za izdelavo obvoda, navedena dela pa predstavljajo dodatna dela v smislu 20. člena Pogodbe, pri katerih se izvajalec zaveže izvesti dodatno naročena dela s stran naročnika in, kot je navedlo sodišče prve stopnje, po svoje predstavljajo novo pogodbo.

7. Pri določitvi višine zneska, do katerega je še upravičena tožeča stranka, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo mnenje izvedenca, ki je v eni od treh variant izračuna izračunal, do kolikšnega zneska bi bila tožeča stranka še upravičena v primeru, če je pogodba veljavna in je tožeča stranka upravičena do plačila za izdelavo obvoda in do preostalih po pogodbi opravljenih del ob upoštevanju klavzule funkcionalni ključ v roke. Izvedenec je ugotovil, da so deli, ki jih je dobavila tožena stranka, skladni z načrtom in pogodbenim popisom in jih je bilo možno vgraditi v sistem hidroforne postaje brez večjih predelav z zanemarljivo izjemo nevgrajenih elementov.

8. Po oceni višjega sodišča zaradi navedenega ni utemeljen pritožbeni očitek, da je podana absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tak zaključek je narekoval zavrnitev neutemeljene pritožbe zoper sodbo in potrditev sodbe sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (353. člen ZPP), saj tudi ni obremenjena z nobeno bistveno kršitvijo določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP).

9. Višje sodišče pa ugotavlja, da je utemeljena pritožba zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov, ki jih je tožeča stranka priglasila z vlogo z dne 16.2.2011, čeprav je stroške priglasila tudi že istega dne na naroku. Iz vloge tožeče stranke (r. št. 34) izhaja, da je tožeča stranka poleg stroškov, priglašenih na naroku, zahtevala še povrnitev stroškov za izvedenca in stroškov za priče. Pravilna je obrazložitev sodišča prve stopnje, da mora stranka zahtevati povrnitev stroškov do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških (3. odstavek 163. člena ZPP). Glede na to, da na vlogi, s katero je tožeča stranka priglasila stroške, ni označene ure vložitve v spis, tako da ni mogoče ugotoviti, ali drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da so bili stroški priglašeni po končani obravnavi, je višje sodišče stroške, priglašene v tej vlogi, upoštevalo pri odmeri stroškov tožeče stranke. Zaradi tega je spremenilo 3. točko izreka sodbe tako, da je tožeči stranki (poleg stroškov, ki ji jih je, glede na uspeh v pravdi, priznalo že sodišče prve stopnje) priznalo še stroške za izvedenca in pričo (5. točka 358. člena ZPP v zvezi 3. točko prvega odstavka 165. člena ZPP). Ob upoštevanju uspeha pravdnih strank (50%) tožeči stranka na podlagi specificiranih stroškovnikov in ob uporabi taksne in odvetniške tarife priznalo tožeči stranki stroške v višini 1.249,90 EUR, toženi stranki pa v višini 459,20 EUR, po medsebojnem pobotanju pa je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 754,20 EUR pravdnih stroškov.

10. Tožeča stranka je delno (s pritožbo zoper sklep o zavrženju zahteve za vrnitev pravdnih stroškov) uspela s pritožbo, zato ji je višje sodišče na podlagi drugega odst. 154. člena v zvezi s prvim odst. 165. člena ZPP priznalo stroške za sestavo pritožbe glede zneska stroškov, glede katerega je s pritožbo uspela (250 točk: 114,75 EUR) in 20% DDV (22,95 EUR), skupaj 137,60 EUR).