Jedro

Res velja, da je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti v določeni meri omejeno, ter da v ZIZ ni posebej določeno, da bi bilo potrebno dolžnikov predlog za odlog izvršbe vročiti upniku, zato opustitev takšne vročitve nujno ne pomeni absolutne bistvene kršitve oziroma kršitve načela kontradiktornosti. Vendar pa slednje ne pomeni, da se lahko vročitev v vsakem primeru opusti. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče svojo odločitev v celoti oprlo na navedbe, ki jih je dolžnica podala v predlogu za odlog in njegovi dopolnitvi. S tem ko sodišče prve stopnje predloga za odlog in njegovo dopolnitev upniku ni vročilo pred izdajo sklepa o odlogu, je upniku odvzelo možnost, da se izjavi o navedenih pravno relevantnih vidikih predmetne zadeve.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom ugodilo dolžničinemu predlogu za odlog izvršbe in sklenilo, da se izvršba odloži do pravnomočnosti sklepa o ugovoru Okrajnega sodišča v Mariboru I 796/2022 z dne 9. 9. 2022. 2. Zoper takšno odločitev sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Navaja, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo, da je podan prvi pogoj iz 71. člena ZIZ, to je, da je dolžnica zoper sklep o izvršbi vložila pravočasen ugovor, vendar je s tem izpolnjen zgolj eden od kumulativno zahtevanih pogojev za odlog po prvem odstavku 71. člena ZIZ. Ugotovitve prvostopenjskega sodišča glede drugega pogoja, to je, da je dolžnica izkazala za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpela nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, pa niso pravilne, saj se je prvostopenjsko sodišče oprlo le na pavšalne navedbe dolžnice, ki tudi niso podprte z nobenimi dokazi, pri čemer pa upniku ni dalo možnosti, da bi se o njih izjavil, saj mu je predlog za odlog izvršbe poslalo šele skupaj s sklepom o odlogu izvršbe. Navaja, da je nenadomestljivo škodo sodišče prve stopnje utemeljilo zgolj na enostranskih navedbah dolžnice, pri tem pa upniku ni dalo možnosti, da se o tem izjasni in da sodišče seznani s svojim vidikom škode, ter bi nato na podlagi navedb obeh strank presodilo, ali pogoj škode obstaja ali ne. Sodišče prve stopnje upniku tako ni zagotovilo, da bi izvedel za vlogo nasprotne stranke o kateri se je imel pravico izjasniti, kljub temu, da je sodišče navedbe dolžnice v tej vlogi štelo za tako pomembne in da je svojo odločitev v celoti in izključno oprlo samo na te navedbe. S tem je bila upniku kršena pravica do informacije, ki je bistveni pogoj za uresničitev pravice do izjavljanja v postopku. Pojasnjuje, da je upnik sodišče v tem postopku že šestkrat obvestil, da dolžnica ni izpolnila obveznosti odstranitve prometne opreme in da krši obveznost prepovedi posegov v nepremičnine, vendar sodišče kljub temu, da je sklep o izvršbi še vedno v veljavi, krši določbe ZIZ, ker izvršbe ne nadaljuje, pa čeprav je postopek izvršbe nujen. Obvestila o kršitvah obveznostih in predloge za nadaljevanje izvršbe je namesto da bi o njih odločilo, pošiljalo dolžnici v izjavo, čeprav za to ni imelo pravne podlage, dolžnica pa je na to odgovorila s predlogom za odlog izvršbe, ki mu je sodišče prve stopnje v celoti in enostransko sledilo. Sodišče prve stopnje dolžnici še vedno ni izreklo denarne kazni, kljub temu da je izvršbo odložilo samo glede obveznosti iz točke I.a izreka sklepa o izvršbi, ne pa tudi glede obveznosti prepovedi posegov pod točko I.b izreka sklepa o izvršbi. Navaja še, da navedena kršitev pravice do izjave ni edina v tem postopku, saj je do nje prišlo že v fazi ugovornega postopka in pojasnjuje, da je ta izvršilni postopek posledica tega, da dolžnica upniku po desetih letih od razlastitve nepremičnin, ki so bile namenjene opravljanju dejavnosti, še ni nadomestila odškodnine. Predlaga, da se mu zagotovi, da se bo lahko izjasnil o predlogu za odlog izvršbe in priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnica v odgovoru na pritožbo soglaša z razlogi sodišča prve stopnje in navaja, da je sodišče prve stopnje nepristransko in pravilno ugotovilo, da sta kumulativno izpolnjena oba pogoja po 71. členu ZIZ, saj je med strankama nesporno, da je dolžnica dne 24. 6. 2022 pravočasno vložila ugovor zoper sklep o dovolitvi izvršbe, sodišče prve stopnje pa je pravilno ugotovilo, da bi dolžnik z odstranitvijo opreme na ali ob cesti, zlasti ograje, označbe državne ceste in drugih prometnih znakov, pretrpel nenadomestljivo škodo v primeru potencialne nevarnosti v javnem prometu. Ne držijo navedbe upnika, da dolžnik ni predložil dokazov, saj je dolžnik v predlogu z dne 28. 10. 2022 priložil listino, ki dokazuje njegove navedbe, prav tako pa splošno znanih dejstev na podlagi 214. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni potrebno dokazovati. Splošno znano dejstvo je, da odstranitev prometnih znakov, ograj in prometnih označb predstavlja nevarnost za udeležence v cestnem prometu. Prav tako je splošno znano, da je v javnem interesu, da se javna cesta obnovi. Upniku, zaradi nerealizacije sklepa o izvršbi, ne more nastati škoda, ker so parcele last dolžnika in ne upnika. Upnik celo sam navaja, da je razlog za vložitev izvršbe dejstvo, da še ni prejel odškodnine za razlastitev, kar jasno kaže da gre v danem primeru izključno za zlorabo procesnih pravic. Ne držijo navedbe upnika, da je sodišče izvršbo odložilo samo v delu, ki se nanaša na odstranitev prometne opreme, saj iz izreka sklepa jasno izhaja, da se odloži celotna izvršba. Navaja, da načelo kontradiktornosti ni bilo kršeno, saj ZIZ ne predvideva vročanje dolžnikovega predloga za odlog upniku v opredelitev. Navedeno izhaja tudi iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. Ip 895/2016. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V predmetni zadevi je dolžnica z vlogo z dne 28. 10. 2022 predlagala odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ. Z vlogo z dne 3. 11. 2022 pa je dopolnila predlog za odlog izvršbe in primarno predlagala odlog izvršbe po 6. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ, zaradi dne 24. 6. 2022 vloženega ugovora dolžnice zoper sklep o izvršbi, o katerem je bilo odločeno s sklepom o ugovoru I 796/2022 z dne 9. 9. 2022 v korist dolžnice, vendar odločitev še ni pravnomočna. Sodišče prve stopnje je predlogu dolžnice za odlog izvršbe ugodilo, saj je ocenilo, da je dolžnica izkazala oba potreba zakonska pogoja določena v prvem odstavku 71. členu ZIZ in sicer, da je vložila pravočasen ugovor zoper sklep o izvršbi ter verjetnost, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpela nenadomestljivo škodo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku.

6. Upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo njegovo pravico do izjave, ker mu pred izdajo sklepa o odlogu izvršbe ni vročilo v izjasnitev dolžničinega predloga za odlog. Res velja, da je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti v določeni meri omejeno, ter da v ZIZ ni posebej določeno, da bi bilo potrebno dolžnikov predlog za odlog izvršbe vročiti upniku, zato opustitev takšne vročitve nujno ne pomeni absolutne bistvene kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP oboje v zvezi s 15. členom ZIZ oziroma kršitve načela kontradiktornosti. Vendar pa slednje ne pomeni, da se lahko vročitev v vsakem primeru opusti. Ustavno sodišče Republike Slovenije se je do tega vprašanja opredelilo v odločbi Up-419/10-17 z dne 2. 12. 2010, v kateri je zapisalo, da mora sodišče v primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, izhajati iz težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko posameznik izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici, in sicer tako o dejanskih kot pravnih vidikih zadeve, kar izhaja iz 22. člena Ustave Republike Slovenije. Vse navedeno velja tudi za vloge, ki vsebujejo zgolj pravna stališča nasprotne stranke, ki jih je zato treba stranki vročati, da bi lahko nanje odgovorila. Iz navedenega izhaja, da nasprotniku ni potrebno vročiti le vlog, ki ne morejo vplivati na končni izid postopka.1

7. Iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje dolžnikov predlog za odlog izvršbe z dne 28. 10. 2022 vročilo upniku šele skupaj z izpodbijanim sklepom,2 vlogo z dne 3. 11. 2022, s katero je dolžnik dopolnil predlog za odlog izvršbe, pa sodišče upniku sploh ni vročilo.3 Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče svojo odločitev v celoti oprlo na navedbe, ki jih je dolžnica podala v predlogu za odlog in njegovi dopolnitvi (11., 12. in 13. točka obrazložitve sklepa). S tem, ko sodišče prve stopnje predloga za odlog in njegovo dopolnitev, upniku ni vročilo pred izdajo sklepa o odlogu,4 je upniku odvzelo možnost, da se izjavi o navedenih pravno relevantnih vidikih predmetne zadeve. Upnik ima namreč pravico na predlog za odlog izvršbe odgovoriti že zaradi zagotavljanja pravice do izjave, ki mu jo dajeta določbi 5. člena ZPP5 (ki se v skladu s 15. členom ZIZ smiselno uporablja v postopku izvršbe) in 22. člen Ustave. Odgovor na predlog za odlog, kadar je ta podan, pa mora sodišče pri svoji odločitvi upoštevati vsaj v ožjem smislu, saj ima upnik pravico nasprotovati dolžnikovim navedbam in dokazom, ali pa se upnik z odlogom lahko celo strinja. Tudi glede predloga dolžnika za odlog izvršbe namreč velja, da se neprerekana dejstva štejejo za dokazana (214. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).6 Ker je sodišče prve stopnje v celoti sledilo predlogu dolžnice za odlog izvršbe, pri svoji odločitvi pa se je tudi v celoti oprlo na navedbe v predlogu za odlog, predvsem pa na navedbe v dopolnitvi predloga za odlog, bi moralo slediti načelu kontradiktornosti in varovati upnikovo pravico do izjave ter navedeni vlogi vročiti upniku pred izdajo sklepa o odlogu, da bi se upnik imel možnost o njih izjaviti. Na podlagi navedenega je izpodbijana odločitev obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZZ v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku.

8. Pritožbeno sodišče nadalje pojasnjuje, da je v tej zvezi neutemeljeno dolžničino sklicevanje na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 895/2016, saj citirana zadeva z obravnavano ni primerljiva. V citirani zadevi je namreč pritožbeno sodišče presojalo pravilnost odločitve o stroških odgovora upnikov na dolžničin predlog za odlog izvršbe (potrdilo je odločitev sodišča prve stopnje, da jih krijeta upnika sama) in ni presojalo, ali bi sodišče prve stopnje dolžničin predlog za odlog izvršbe moralo vročiti upniku v izjavo.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugodilo, razveljavilo izpodbijani sklep in sodišču prve stopnje zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker pa je kršitev določb postopka narekovala razveljavitev odločitve (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo do drugih pritožbenih navedb.

10. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o dolžničinem predlogu za odlog, pred tem pa upniku najprej vročiti vlogo z dne 3. 11. 2022 s katero je dolžnica dopolnila predlog za odlog izvršbe, ter mu omogočiti, da se izjasni o dolžničinih navedbah iz predloga in dopolnitve predloga za odlog ter se v svoji odločitvi opredeliti tudi do upnikovih navedb.

11. Odločitev o pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Primerjaj VSM Sklep I Ip 846/2016 z dne 29. 11. 2016, VSL Sklep II Ip 713/2017 z dne 6. 4. 2017, VSC Sklep I Ip 330/2022 z dne 12. 1. 2023, VSM Sklep II Ip 225/2022-2 z dne 17. 5. 2022. 2 Sklep o odlogu z dne 10. 11. 2022 in predlog za odlog izvršbe z dne 28. 10. 2022 sta bila upniku vročena dne 16. 11. 2022. 3 Navedeno izhaja iz listin v spisu in vročilnic. Sodišče je s sklepom vročilo vlogo upnika z dne 28. 10. 2022, vloženo 3. 11. 2022 in ne dopolnitve dolžnika z dne 3. 11. 2022. 4 Dolžničine dopolnitve predloga za odlog pa sodišče prve stopnje upniku ni vročilo niti hkrati z izpodbijanim sklepom, zato je bilo upniku tudi v pritožbi onemogočeno, da bi se izjavil o njegovi vsebini. 5 Po prvem odstavku 5. člena ZPP mora sodišče dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. 6 Glej VSL Sklep I Ip 1461/2021 z dne 25. 11. 2021.