Jedro

Tožnik je mnenja navrgel brez kakšne določnejše utemeljitve. Z njimi zato že iz tega razloga ne more utemeljiti svoje zahteve, ki je po vsebini predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

1. Zahtevo za „izločitev Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu ter izločitev izven Višjega sodišča v Mariboru“ tožnik utemeljuje z navajanjem, da ne pričakuje pravičnega in poštenega sojenja zaradi preteklega kršenja njegovih ustavnih pravic s strani tega okrožnega sodišča. Pri tem se sklicuje na sklep Ustavnega sodišča, opr. št. Up-155/95 (z dne 5. 12. 1996), ter na podatke spisa v lastni zadevi in v zadevi „P. v stečaju“. Poleg tega uveljavlja, da naj bi mu bil župan tožene stranke povedal, „da je dogovorjen s sodnico in s svojim odvetnikom“; poimensko izpostavi sodnico, ki naj bi bila vedno tudi predsednica volilne komisije na P.; ter navede, da naj bi župan tožene stranke prejel 250.000 tedanjih DEM za plačilo zemljišča za izgradnjo neke tribune.

2. V prejšnji točki te obrazložitve so povzeta mnenja tožnika, ki jih je ta navrgel brez kakšne določnejše utemeljitve. Z njimi zato že iz tega razloga ne more utemeljiti svoje zahteve, ki je po vsebini predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Po določbi tega člena lahko namreč Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče, pred katerim naj se postopek nadaljuje, a le, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če to narekujejo drugi tehtni razlogi. Tožnik ne utemeljuje, da bi bil prenos pristojnosti kakorkoli smotrn; argumenti, ki jih ponuja, pa se ne prilegajo niti pojmu drugih tehtnih razlogov. Delegacijo pristojnosti po praksi Vrhovnega sodišča utemelji dvom v tako imenovano objektivno nepristranskost sodišča, pri čemer gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča pri uporabi prava zaradi določene okoliščine (največkrat zaradi tesnejših, predvsem sorodstvenih, razmerij strank in sodnikov ali delavcev sodišča) ne mogli prosto odločati po svoji vesti. Mnenja predlagatelja, ki se nanašajo na posamezno sodnico, v ta okvir zato tudi pojmovno ne sodijo. Vpliv drugih uveljavljanih okoliščin na objektivno nepristranskost sodišča ni obrazložen, nekaterih pa niti ne razumljiv. Vrhovno sodišče je samo (na spletu) pridobilo in prebralo zgoraj navedeno odločbo Ustavnega sodišča, vendar pa po njeni obrazložitvi ni mogoče sklepati, da bi bil lahko tožnik v svojih postopkih pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu ali pred Višjim sodiščem v Mariboru deležen pristranskega sojenja. Kaj takega naposled ne izhaja niti iz podatkov predmetnega spisa.

3. Ker se tehtni razlogi, ki bi na podlagi 67. člena ZPP narekovali odstop od pristojnosti, vnaprej določenih v zakonu, v zgoraj opisanih okoliščinah ne odražajo, je Vrhovno sodišče predlog kot neutemeljen zavrnilo.