Jedro

Določbo 7. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 je treba razlagati tako, da bo sodišče (in ne prekrškovni organ) odločalo tudi o prekrških, ki jih stori voznik začetnik, za katere je (poleg globe) predpisana stranska sankcija 7 ali več kazenskih točk v cestnem prometu.

Izrek

Plačilni nalog Policijske postaje V. se razveljavi in se zadeva vrne prekrškovnemu organu v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

A. 1. Policijska postaja V., Policijski oddelek L., je zoper M.H. izdal plačilni nalog zaradi prekrška po šestem odstavku 138. člena ZVCP-1, ker je storilec dne 6.8.2006 vozil vozilo v času, ko se je izvrševala sankcija prepovedi vožnje motornega vozila in s tem kršil določbo 4. alineje prvega odstavka 138. člena ZVCP-1. Prekrškovni organ je storilcu izrekel globo v znesku 120.000,00 SIT in 8 kazenskih točk. 2. Vrhovni državni tožilec je 12.2.2007 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve določbe 7. alineje drugega odstavka 52. člena Zakona o prekrških (ZP-1) oziroma kršitve določb postopka po 2. alineji 62. člena ZP-1, ker o zadevi ni odločil pristojni organ. Po določbi 7. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 hitri postopek ni dovoljen za prekrške zoper varnost javnega prometa, za katere je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po tem zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. V četrtem odstavku 235. člena ZVCP-1 je določeno, da se vozniku začetniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, če v času treh let doseže ali preseže 7 kazenskih točk v cestnem prometu. Po mnenju vložnika hitri postopek tako ni dovoljen zoper voznika začetnika za prekrške, za katere se lahko izreče sankcija 7 ali več kazenskih točk v cestnem prometu, saj je potrebno v skladu z 22. (in 14.) členom Ustave Republike Slovenije voznikom začetnikom zagotoviti enako varstvo pravic in enak položaj kot ostalim voznikom, ko se jim izrekajo sankcije, ki imajo za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. V nasprotnem primeru bi bila voznikom začetnikom odvzeta možnost, da sodišče uporabi omilitvena določila (šesti odstavek 26. člena ZP-1).

3. Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti je bila na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 vročena storilcu prekrška, ki nanjo ni odgovoril. B.

4. V skladu s prvim odstavkom 45. člena ZP-1 o prekrških odločajo prekrškovni organi in sodišča. Po določbi prvega odstavka 52. člena ZP-1 se o prekrških praviloma odloča v hitrem postopku pred prekrškovnim organom, razen ko zakon določa drugače. Izjeme, ko hitri postopek ni dovoljen, so določene v drugem odstavku 52. člena ZP-1. V primerih prekrškov zoper varnost javnega prometa, kot je obravnavani, hitri postopek med drugim ni dovoljen, kadar je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po tem zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (7. alineja drugega odstavka 52. člena ZP-1).

5. Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja se po določbi tretjega odstavka 22. člena ZP-1 izreče vozniku, ki v času treh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu. V skladu s četrtim odstavkom istega člena je z zakonom lahko določeno, da se posameznim vrstam voznikov ta sankcija izreče pri večjem ali manjšem številu kazenskih točk. Na tej podlagi ZVCP-1 v četrtem odstavku 235. člena določa, da se vozniku začetniku izreče sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če v času treh let doseže ali preseže 7 kazenskih točk v cestnem prometu.

6. Glede na povzete določbe ZP-1 in ZVCP-1 je mogoče besedilo 7. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 razlagati na dva načina. Po prvi (restriktivni) razlagi velja izjema po tej določbi zgolj za postopke o tistih prekrških, za katere je zaradi teže kršitve cestno prometnega pravila v zakonu predpisana sankcija 18 kazenskih točk. Tudi besedna razlaga te določbe (oziroma dela "po tem zakonu") bi govorila za to, da hitri postopek ni dovoljen le takrat, ko je mogoče izreči stransko sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pod pogoji tretjega odstavka 22. člena ZP-1. Po drugi razlagi, za katero se zavzema vložnik zahteve, pa sodijo v to skupino tudi vsi tisti postopki o prekršku, za katere je poleg globe predpisana stranska sankcija 7 ali več kazenskih točk, pod pogojem, da je storilec v skladu s 66. točko prvega odstavka 23. člena ZVCP-1 voznik začetnik. Ob upoštevanju posebnega položaja voznikov začetnikov ima namreč tudi v teh primerih višina predpisane stranske sankcije kazenskih točk (lahko) enako posledico, to je izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilna druga razlaga povzete določbe 7. alineje 52. člena ZP-1. Zakonodajalec je ob ureditvi strožjega kaznovanja voznikov začetnikov navedel razloge, ki v materialnem pogledu utemeljujejo razlikovanje te skupine voznikov od ostalih. Vendar pa vložnik zahteve pravilno ugotavlja, da ni mogoče najti stvarnega razloga, da bi bili ti dve skupini voznikov različno obravnavani tudi v procesnem smislu. V tem pogledu sta položaja obeh skupin voznikov glede sicer različnih prekrškov, ki pa imajo za posledico izrek enake stranske sankcije, to je prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, v smislu 7. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 v bistvenem podobna. To določbo, ki razmejuje pristojnost za odločanje o prekrških med sodišči in prekrškovnimi organi (torej predvsem upravnimi organi - drugi odstavek 45. člena ZP-1), je zato v skladu z 22. členom Ustave Republike Slovenije treba razlagati tako, da bo voznikom začetnikom omogočeno enako varstvo pravic v postopku o prekršku kot drugim voznikom.

8. Iz besedila 7. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 nedvomno izhaja, da o prekrških, za katere je predpisana sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu, odloča sodišče, in sicer praviloma v rednem sodnem postopku. Skrajšani postopek, v katerem sodišče odloči le na podlagi obdolžilnega predloga in temu priloženih dokazov, torej brez zaslišanja obdolženca, za takšne prekrške sicer ni izključen, predstavlja pa izjemo, saj sodišče v skladu z drugim odstavkom 129.a člena ZP-1 v tem postopku ne sme izreči sankcije kazenskih točk v številu, pri katerem se po določbah tretjega in četrtega odstavka 22. člena ZP-1 (torej tudi ob upoštevanju posebnega položaja voznikov začetnikov), izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Glede teh prekrškov bi bil skrajšani postopek torej mogoč le, če bi sodišče že na podlagi obdolžilnega predloga in priloženih dokazov ugotovilo, da obstaja dejanska podlaga za omilitev stranske sankcije v skladu s šestim odstavkom 26. člena ZP-1. 9. Glede na navedeno bo enako varstvo pravic voznikov in voznikov začetnikov zagotovljeno ob takšni razlagi 7. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1, po kateri bo sodišče odločalo tudi o prekrških, ki jih stori voznik začetnik, za katere je (poleg globe) predpisana stranska sankcija 7 ali več kazenskih točk v cestnem prometu. Na ta način bo ne glede na status voznika (storilca) v vseh zadevah, ki imajo za posledico sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, dejansko stanje prekrška, odgovornost in sankcija zanj, predmet odločanja enakega organa v enakem postopku oziroma ne bo o nekaterih med seboj podobnih položajih odločal prekrškovni organ po pravilih hitrega postopka, o ostalih pa sodišče po pravilih drugačnega (rednega sodnega) postopka. Na eno od pomembnih razlik med postopkoma opozarja tudi vložnik, to je na možnost uporabe omilitvenih določil iz šestega odstavka 26. člena ZP-1. Po tej določbi sme sodišče storilcu odmeriti sankcijo pod mejo, ki je predpisana, če tako določa zakon ali če ugotovi, da so podane posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo izrek milejše sankcije; pri tem sme število predpisanih kazenskih točk omiliti toliko, da storilec ne doseže števila, pri katerem se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Kadar izreče stransko sankcijo kazenskih točk v cestnem prometu prekrškovni organ, je pri odmeri sankcije vezan na število kazenskih točk, ki je predpisano za določeni prekršek, in nima možnosti izreči nižje število kazenskih točk ob pogojih šestega odstavka 26. člena ZP-1. 10. Pri odločanju o tej zadevi je Vrhovno sodišče upoštevalo, da sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sicer vedno izreče sodišče. Kadar storilcu izreče stransko sankcijo kazenskih točk v številu, pri katerem se v skladu z 22. členom ZP-1 izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, to stori hkrati s sodbo, torej v postopku, v katerem odloča o odgovornosti za storjeni prekršek (peti odstavek 202.a člena ZP-1). Kadar pa storilec doseže predpisano vsoto kazenskih točk na podlagi več plačilnih nalogov oziroma odločb prekrškovnega organa in/ali sodb sodišča, izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja v posebnem postopku po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk (prvi odstavek 202.a člena ZP-1). Sodišče je v tem postopku vezano na pravnomočne odločbe o prekršku, s tem pa tudi na število izrečenih kazenskih točk. Obseg presoje v fazi izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja (prvi odstavek 202.a člena ZP-1) je torej omejen, zato ni mogoče zaključiti, da sta procesna položaja voznikov začetnikov in ostalih voznikov enaka (22. člen Ustave) zgolj iz razloga, da je izrek te sankcije (vedno) v rokah sodišča. 11. Z izpodbijanim plačilnim nalogom je prekrškovni organ storilcu zaradi prekrška po šestem odstavku 138. člena ZVCP-1 poleg globe v znesku 120.000,00 SIT izrekel tudi stransko sankcijo 8 kazenskih točk v cestnem prometu. Glede na to, da je bil (kot pravilno navaja vrhovni državni tožilec) M.H. v času storitve obravnavanega prekrška voznik začetnik (66. točka prvega odstavka 23. člena ZVCP-1), je bila s takšno odločitvijo prekršena 7. alineja drugega odstavka 52. člena ZP-1 in je podana kršitev določb postopka iz 2. alineje 62. člena ZP-1, ker o zadevi ni odločil pristojni organ. Glede na ugotovljeno kršitev je Vrhovno sodišče izpodbijani plačilni nalog v skladu s 426. členom ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 razveljavilo in zadevo vrnilo prekrškovnemu organu, ki bo v nadaljnjem postopku pristojnemu sodišču podal obdolžilni predlog.