Up-62/00

3. 7. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž., ki jo zastopata B. B. in C. C., odvetnika v Z. na seji senata dne 3. julija 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. U 707/95 z dne 2. 12. 1999 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnica je ustavno pritožbo vložila zaradi odmerjenega davka od premoženja. V pritožbi meni, da so ji bile z zavrnilno sodbo Vrhovnega sodišča, izdano na podlagi ugotovitve, da pristojni davčni organ ni ravnal v nasprotju z zakonom, kršene pravice in svoboščine iz 15. in 22. člena Ustave. Neuspeh je pripisala dejstvu, da med listinami v spisu davčnega organa ni bilo služnostne pogodbe, čeprav mu je ta bila predložena. Zaradi navedenega dejstva naj bi šlo v predmetni zadevi za očitno kršitev in omejevanje enakega varstva pravic, saj naj bi ji bil davek odmerjen brez dejanske in pravne podlage. Ob predpostavki, da je služnostna pogodba, ki je bila skupaj s tožbo predložena tudi Vrhovnemu sodišču, del davčnega spisa, je v vloženih pravnih sredstvih zatrjevala le kršitve materialnega prava. Navaja še, da je tudi mnenje Vrhovnega sodišča v zvezi z zatrjevanjem drugačnega dejanskega stanja, kot to izhaja iz napovedi, zmotno in v nasprotju z zakonskimi določbami ter da Vrhovno sodišče na vse njene tožbene navedbe (kršitev materialnega zakona in nepravilno ugotovljeno dejansko stanje) ni odgovorilo.

2.Glede na to, da je bila pravočasno vložena ustavna pritožba pomanjkljiva in je Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti, je bila ustavna pritožnica pozvana, naj jo dopolni (drugi odstavek 54. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS). V dopolnitvi naj bi navedla dejstva, ki utemeljujejo le pavšalno navedeno očitnost zatrjevane kršitve pravic in svoboščin iz 15. in 22. člena Ustave (prvi odstavek 53. člen ZUstS), ter priložila ustrezne listine, na katere opira pritožbo (odločbe, iz katerih je razvidno ravnanje davčnega organa, ter zoper njih vložena pravna sredstva; drugi odstavek 53. člen ZUstS).

3.Pritožnica je v dopolnitvi navedla, da je zatrjevane kršitve utemeljila z opisom napak, ki so jih storili državni organi.

4.Zaradi odmerjenega davka, za katerega naj bi, ker je bila sklenjena služnostna pogodba, ki je bila davčnemu organu predložena dne 7. 6. 1992, ne bilo dejanske in pravne podlage, pa naj bi bile kršene določbe Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96 in nasl. - ZDavP) in Zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/88 in nasl. - v nadaljevanju ZDO). Pritožnica pri tem še poudarja, da je datum, ko je bila služnostna pogodba davčnemu organu predložena, razviden iz žiga na pogodbi, katere kopijo je priložila tudi k ustavni pritožbi.

5.Ustavno sodišče je iz pritožničinih navedb in vsebine prilog ugotovilo, da pritožnica oporeka oziroma kot spornemu ugovarja ugotovljenemu dejanskemu stanju in na tej podlagi uporabljenemu materialnemu pravu.

6.Glede na to, da Ustavno sodišče ni inštanca organom, ki odločajo v upravnem postopku oziroma v upravnem sporu, so lahko nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in uporabi prava, četudi je njihovo zatrjevanje utemeljeno, predmet presoje le v primeru, če nepravilnost hkrati predstavlja tudi kršitev kakšne ustavne pravice.

7.Vendar pritožnica v predmetni zadevi neutemeljeno zatrjuje nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja. Iz kopije služnostne pogodbe, na katero se pritožnica v ustavni pritožbi sklicuje in jo tudi prilaga, namreč ne izhaja, da je bila pogodba dne 7. 6. 1992 predložena davčnemu organu, temveč le, da je bil na pogodbi tega dne pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, Enoti v Ljubljani, overjen pritožničin podpis. Da bi bila služnostna pogodba predložena davčnemu organu, tudi ne izhaja iz kopije pogodbe, ki se nahaja v spisu Vrhovnega sodišča št. U 707/95 in v katerega je Ustavno sodišče v postopku preizkusa ustavne pritožbe vpogledalo, saj je na njej prav tako odtisnjen sodni overovitveni žig, s tem da so v tej kopiji pogodbe rubrike v žigu neizpolnjene. 7. Prav tako je neutemeljen pritožničin očitek, da Vrhovno sodišče na njene tožbene navedbe ni odgovorilo. Vrhovno sodišče je v obrazložitvi odločbe namreč povzelo materialne določbe ZDO, na katerih temelji odmera davka, opredelilo izhodišča za ugotovljeno dejansko stanje ter pojasnilo, zakaj ni sledilo trditvam o drugačnem dejanskem stanju od ugotovljenega.

8.Glede na navedeno in glede na to, da pritožnica podrobneje ne utemeljuje, v čem naj bi bilo kršeno njeno uresničevanje pravic (15. člen Ustave) oziroma enako varstvo pravic (22. člen Ustave), Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

9.Izpodbijana sodba sama po sebi namreč ni očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, zaradi česar je ni mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno, saj je pritožnica, ki poseduje stavbe, ki so predmet obdavčitve z davkom od premoženja (156. člen ZDO), kot lastnica (poleg uživalca) tudi davčna zavezanka (prvi odstavek 157. člena ZDO).

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Predsednica senata:

Milojka Modrijan