Jedro

Ob dejstvu, da sta bila tožnika pozvana na dopolnitev predloga ter opozorjena, da se mora zdravstena dokumentacija iz prejšnjega odstavka nanašati izključno na osebo pri kateri naj bi se cepljenje opustilo, pa sta predložila predlogu le odpustno pismo iz porodnišnice, izvid iz dne 31. 7. 2012 (kopijo ene strani materinske knjižice) ter fotografije otroka, nista ustrezno dopolnila svoje vloge, zato jo je toženka upravičeno zavrgla. Predlogu namreč nista priložila niti fotokopij zdravstvenega kartona otroka. Tako pomanjkljiva zdravstvena dokumentacija pa skupaj z navedbami o zdravstvenih težavah otroka po mnenju sodišča ne zadostuje, da bi se lahko štelo, da sta tožnika vložila popolno vlogo v smislu šestega odstavka 22.a člena ZNB.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Tožeča stranka sama nosi svoje stroške posotpka.

Obrazložitev

1.Toženka je predlog za trajno opustitev obveznega cepljenja A. A., rojene 25. 7. 2012, zavrgla. V obrazložitvi je navedla, da sta predlagatelja predlog za opustitev cepljenja vložila na dopisu, v katerem sta navedla, da vlagata predlog zaradi bolezni in zdravstvenega stanja, ki je nezdružljivo s cepljenjem ter alergije na sestavine cepiva. Prepričana sta, da A. A. zaradi alergij in drugih zdravstvenih razlogov ni primerna za cepljenje, saj bi po njem zelo verjetno doživela hujše neželene reakcije in trajno poslabšanje zdravja. V dopisu sta opisala zdravstveno stanje A. A. in družinsko anamnezo.

2.Toženka je na podlagi 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) vlagatelja pozvala na dopolnitev vloge tako, da ga vložita na predpisanemu obrazcu, ki je Priloga Pravilnika o obrazcu predloga za trajno opustitev obveznega cepljenja, h kateremu priložita tudi zdravstveno dokumentacijo, ki dokazuje navedbe, zaradi katerih se vlaga predlog za opustitev cepljenja, prav tako ju je opozorilo na morebitne posledice neustrezne dopolnitve.

3.Vlagatelja sta predlog dopolnila na predpisanem obrazcu, v katerem sta označila razloge za opustitev cepljenja, in sicer: - alergije na sestavine cepiva (nimajo podatka, ker preiskave niso bile opravljene, več v dopisu); bolezni ali zdravstvenega stanja, ki je nezdružljivo s cepljenjem: - druga bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem (alergije neznanega izvora, oslabljen imunski sistem, več v dopisu). Pri predhodnem cepilnem statusu osebe sta zapisala Vitamin K in označila, da želita opraviti razgovor pred Komisijo za cepljenje. V dopisu pa sta podrobneje opisala razloge za opustitev cepljenja. Priložila sta tudi odpustnico iz porodnišnice in fotografije otroka.

4.Toženka je v nadaljevanju ugotovila, da vlagatelja k dopolnitvi nista priložila zahtevane zdravstvene dokumentacije, zato je njuno vlogo zavrglo na podlagi devetega odstavka 22.a člena Zakona o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju ZNB).

5.Tožnika tožbo vlagata zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zaradi nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zaradi nepravilne uporabe materialnega prava. Izpostavljata, da so se zdravstvene težave hčere pričele v porodnišnici po prejemu K vitamina v obliki cepiva. Po cepljenju so se pojavile zdravstvene težave, zaradi katerih je bila hospitalizacija podaljšana. Diagnoza ob odhodu iz porodnišnice je bila Bradycardia transit, in prehodna miokardna ishemija1 pri novorojenčku. Starša sta prepričana, da so omenjene zdravstvene težave A. A. posledica prejema vitamina K, saj so se podobne težave pojavile tudi pri nekaterih sorodnikih, ki so prejeli vitamin K. Očitno imajo v družini tudi prirojeno nagnjenost k težavam s srcem in sestavine cepiva očitno delujejo kot sprožilec.

6.Kmalu po prihodu iz porodnišnice so se ji pojavili izpuščaji neznanega izvora. Z izključevanjem posameznih vrst hrane so ugotovili, da je A. A. alergična na mleko (laktoza?), jajca ter nekatere vrste sadja in zelenjave; ostalih (prehranskih in okoljskih) alergenov niso uspeli izolirati, so pa ugotovili, da se alergija pojavi tudi po zaužitju predelane hrane, ki vsebuje alergene snovi kot so emulgatorji, barvila, stabilizatorji, gostila in konzervansi. Alergije se pojavijo tudi po uporabi večine pralnih praškov in mehčalcev. V zvezi z alergijami ju še posebej skrbi reakcija na K vitamin in alergija na antibiotike. To je še poseben problem, saj antibiotike vsebuje tudi večina cepiv. Proizvajalec cepiva Priorix v navodilih opozarja, da oseba cepiva ne sme prejeti, če je alergična na antibiotik ali katerokoli sestavino cepiva. Podobna opozorila so navedena tudi pri cepivih M-M-RVAXPRO, Engerix-B, Pentaxim, Boostrix, Hexacima in Infanrix. Alergija oziroma preobčutljivost na določene sestavine cepiva namreč lahko pri cepljeni osebi povzročijo močno anafilaktično reakcijo, katere posledica je huda okvara zdravja ali celo smrt. Splošne ali specifične alergološke preiskave pri A. A. do sedaj niso bile opravljene.

7.Na poziv toženke sta tožnika po lastnih zatrjevanjih priložila del zdravstvene dokumentacije (kopijo dokumentacije lečečega pediatra iz Avstrije). Dodatno sta pisno obrazložila razloge za opustitev cepljenja in z dodatno zdravstveno dokumentacijo (odpustnica iz porodnišnice, specialistični izvid in fotografije alergij). V pisni obrazložitvi dopolnitve sta pojasnila tudi zakaj ne prilagata specialističnih alergoloških in imunoloških izvidov.

8.Menita, da sta toženki posredovala vse elemente za vsebinsko obravnavo zahteve. Predložila sta tudi delno dokumentacijo, pravilno izpolnila obrazec, pisno obrazložila dopolnitve in še dodatno dokumentacijo. Nista pa priložila zdravstvene dokumentacije, iz katere je razvidno, na katere sestavine cepiva je oseba alergična in kako je bilo to diagnosticirano, saj ustreznih alergoloških preiskav niso opravili, čeprav so bile izkazane indikacije za to (reakcija po prejetem K vitaminu in po antibiotikih, pogost pojav alergij znanega in neznanega izvora, herpes, izpuščaji) in sta na to večkrat opozorila, med drugim tudi v predlogu za opustitev cepljenja.

9.Iz vloženega predloga in priložene dokumentacije je razvidno tudi slabo zdravstveno stanje A. A., ki je neprimerno za cepljenje. Zato bi bilo nujno opraviti imunološke in druge specialistične preiskave, da bi pri deklici ugotovili stanje imunskega sistema in ali je njeno zdravstveno stanje sploh primerno za cepljenje.

10.Opozarjata na nedopustno prakso zavrženja vloge iz razloga, ker naj bi v dokumentaciji manjkal točno določen dokument. Ustreznost spremenjenega šestega odstavka 22.a člen ZNB je zelo vprašljiva, saj ne določajo nikakršnih kriterijev, po katerih se presoja katera dokumentacija je ustrezna za obravnavo in katera ne, niti ne določa kdo o tem presoja. Pravna služba zagotovo ne, ker je vsebina dokumentacije strokovno-medicinske narave in pravna služba nima pristojnosti za to. Če pa o tem odloča oseba z medicinsko izobrazbo (zdravnik specialist), potem gre v tem primeru že za vsebinsko obravnavo predloga, kar je glede na to, da so predlog kot nepopolnega zavrgli, kontradiktorno. Menita, da ni naloga pravnih služb vsebinska presoja dokumentov, ker je to naloga Komisije za cepljenje, ki predlog obravnava.

11.Menita, da je toženka vsebinsko popolno vlogo zavrgla kot nepopolno in tega ni obrazložila. Predlagata odpravo izpodbijanega sklepa in ponovno odločanje toženke. Podredno pa zahtevata, da sodišče opozori toženko na nezakonitost postopanja ter priglašata stroške.

12.Toženka v odgovoru na tožbo v celoti vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe. Opozarja, da A. A. ni opravila še nobenega obveznega cepljenja, predlog za opustitev pa je bil vložen pri 7,5 letih otroka, ko bi moral biti otrok že vsaj 5x cepljen. Prav tako sta tožnika vložila le odpustnico iz porodnišnice, kopijo ene strani iz materinske knjižice s podatki o datumu poroda, porodni teži in diagnostiki Bradycardia ter nobene druge zdravstvene dokumentacije.

13.Dodaja, da je v zvezi s testiranjem na alergene sestavine cepiva pred cepljenjem Komisija zavzela splošno stališče, da pred prvim cepljenjem z določenim cepivom, alergološki testi na sestavine cepiva niso potrebni, niti smiselni, zato se ne izvajajo. Otrok s tem cepivom in njegovimi sestavinami še ni prišel v stik. Alergijska reakcija se namreč pojavi po večkratnih stikih z določeno snovjo, ne pa ob prvem stiku ali ob prvem cepljenju. Alergološki testi na cepivo se pred prvim cepljenjem ne izvajajo tudi iz razloga potencialno možnega nastanka senzibilizacije - preobčutljivosti na cepivo pred prvim cepljenjem. V zvezi z navedbami tožnikov, da sta k predlogu za opustitev cepljenja priložila zdravstveno dokumentacijo (kopijo dokumentacije ležečega pediatra iz Avstrije), toženka po ponovnem pregledu upravnega spisa v predmetni zadevi, tako v fizični kot elektronski obliki (z vpogledom v svoj informacijski - dokumentni sistem), ugotavlja, da vlagatelja nista priložila kopije zdravstvenih dokumentov ležečega zdravnika v Avstriji.

14.V vlogi sta tožnika še navajala, da je toženka odločila na napačni pravni podlagi. Navajata, da je njuna vloga popolna, saj vsebuje vse potrebne elemente, vključno z zdravstveno dokumentacijo, poleg tega je že utemeljen sum dovolj, da se opravi ustrezne preiskave. Menita, da je v priloženi dokumentaciji dovolj razlogov za resno obravnavo predloga za opustitev cepljenja in izvedbo ustreznih preiskav in nikakor ne gre samo za "sum staršev". Tožnika pa sta tudi že večkrat opozorila, da določene dokumentacije ni v prilogi tožbe zato, ker nasprotna stranka ni opravila ustreznih preiskav (glede alergij na sestavine cepiv in imunoloških preiskav), na podlagi katerih bi izdali ustrezne specialistične izvide, ki jih sami zahtevajo.

15.S tem v zvezi pa tožnika zavračata trditve nasprotne stranke, da alergološki testi na sestavine cepiva niso potrebni, niti smiselni, in da se zato ne izvajajo. Takšna trditev je že v osnovi absurdna, saj so alergije na sestavine cepiva eden od treh zakonskih razlogov za opustitev cepljenja. Nadalje menita, da je napačna že osnovna trditev, da otrok s tem cepivom in njegovimi sestavinami še ni prišel v stik. Kako vedo, da otrok v svojem življenju še ni prišel v stik z določenimi alergeni, ki so lahko tudi sestavine nekaterih cepiv? Otrok se lahko senzibilizira tudi iz okolja, s prehrano, zdravili ali na druge načine, kjer organizem pride v neposreden stik z alergeni. To, da nekdo še ni prišel v stik z določenim cepivom, tako še ne pomeni, da ne bo razvil alergije na te snovi. Zato je pred cepljenjem nujno potrebno opravit alergološke preiskave glede alergij na sestavine cepiv. Trditev, da se alergološki testi na cepivo ne izvajajo tudi iz razloga potencialno možnega nastanka senzibilizacije (preobčutljivosti) na cepivo pred prvim cepljenjem, pa je - milo rečeno - popolnoma nestrokovna ter zavajajoča in kot taka nesprejemljiva! Predlagata ugoditev tožbi in da se nasprotni stranki odredi odpravo nepravilnosti ali pa da sodišče zadevo reši samo.

16.Sodišče je v zadevi razpisalo narok za glavno obravnavo, ki se ga ni udeležila nobena izmed strank, zato ga je opravilo v njihovi odsotnosti. Sodišče je na naroku ugotovilo, da tožnika v upravni spis nista vložila dokumentacije, na katero se sklicujeta v pripravljalni vlogi, iz upravnega spisa namreč izhaja le, da sta predložila le odpustnico iz porodnišnice ter izvid z dne 31. 7. 2012 ter fotografije. Nikjer v spisu ni fotokopij zdravstvenega kartona otroka, prav tako teh dokazov nista predložila v sodni spis.

17.Sodišče pa je v dokazne namene na naroku za glavno obravnavo vpogledalo in prebralo upravni spis ter v vse listine, ki sta jih v sodni spis vložila tožnika, in sicer od priloge A1 do A5.

K I. točki izreka

18.Tožba ni utemeljena.

19.Bistvo tožbenih trditev je, da je toženka nepravilno in nezakonito zavrgla popoln predlog za opustitev cepljenja.

20.Med strankama je sporno, katero zdravstveno dokumentacijo sta predlogu in dopolnitvi predložila tožnika, saj toženka zatrjuje, da sta predložila le odpustno pismo, fotokopijo strani iz materinske knjižice in fotografije otroka, tožnika pa se sklicujeta na fotokopijo kartona lečečega pediatra iz Avstrije, ki naj bi ga predložila v spis.

21.O ugoditvi oziroma zavrnitvi opustitve cepljenja kot pristojni organ odloča toženka, na katero je potrebno nasloviti predlog za opustitev cepljenja na predpisanem obrazcu (deveti odstavek 22.a člena ZNB). Po četrtem odstavku 22.a člena ZNB je zdravstvena dokumentacija osebe, za katero se predlaga opustitev cepljenja, sestavni del predloga za opustitev cepljenja. V času izdaje izpodbijanega sklepa je že veljala novela ZNB-B, ki je v devetem odstavku 22.a člena predvidela, da se predlog, ki ne vsebuje ustrezne medicinske dokumentacije predvidene v šestem odstavku 22.a člena ZNB, zavrže.2

22.V drugem odstavku 22.a člena ZNB so taksativno našteti razlogi za opustitev cepljenja. Zdravnik, ki opravlja cepljenje, mora s pregledom osebe, ki se cepi, in z vpogledom v njeno zdravstveno dokumentacijo, ugotoviti morebitne razloge za opustitev cepljenja, zaradi katerih bi se lahko zdravstveno stanje take osebe trajno poslabšalo (prvi odstavek 22.a člena ZNB). Če ugotovi, da taki razlogi obstajajo, mora dati strokovno utemeljen in obrazložen predlog za opustitev cepljenja, pri čemer je zdravstvena dokumentacija osebe njegov sestavni del (četrti odstavek 22.a člena ZNB). Ker lahko glede na določbo petega odstavka istega člena dajo predlog iz prejšnjega odstavka tudi starši, so tudi sami dolžni predložiti zdravstveno dokumentacijo, saj je ta sestavni del predloga.

23.Iz pregleda zadeve izhaja, da sta tožnika pri toženki 18. 2. 2020 vložila predlog za opustitev cepljenja, in sicer na dopisu, v katerem sta navedla, da vlagata predlog zaradi bolezni in zdravstvenega stanja, ki je nezdružljivo s cepljenjem ter alergije na sestavine cepiva. Prepričana sta, da A. A. zaradi alergij in drugih zdravstvenih razlogov ni primerna za cepljenje, saj bi po njem zelo verjetno doživela hujše neželene reakcije in trajno poslabšanje zdravja. V dopisu sta opisala zdravstveno stanje A. A. in družinsko anamnezo. V predlogu sta tožnika (takrat predlagatelja) navedla, da prilagata fotokopijo zdravstvenega kartona otroka, vendar navedene priloge v upravnem spisu ni.

24.Toženka ju je v nadaljevanju pozvala na dopolnitev predloga, in sicer, da predlog ustrezno dopolnita tako, da ga vložita na predpisanemu obrazcu, ki je Priloga Pravilnika o obrazcu predloga za trajno opustitev cepljenja (v nadaljevanju Pravilnik, ki je začel veljati 6. 3. 2021), h kateremu priložita tudi zdravstveno dokumentacijo, ki dokazuje navedbe, zaradi katerih se vlaga predlog za opustitev cepljenja. Predpisan obrazec, ki je Priloga Pravilnika, je bil priložen dopisu. Toženka je vlagatelja v dopisu poučila, da je v primeru vložitve predloga za opustitev cepljenja zaradi alergij na cepiva potrebno priložiti dokazilo (izvid zdravnika ustrezne specialnosti, odpustnica iz bolnišnice), iz katerega je razvidno, kakšno alergijo na sestavine cepiva ima oseba in kako je diagnosticirana in v primeru vložitve predloga zaradi zatrjevane bolezni ali zdravstvenega stanja, ki je nezdružljivo s cepljenjem, navedbo bolezenskih stanj, zaradi katerih se predlaga opustitev in dokazilo (izvid zdravnika ustrezne specialnosti, odpustnica iz bolnišnice), ki potrjuje zatrjevano bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem.

25.Toženka ju je opozorila tudi na posledice morebitne nedopolnitve po prvem odstavku 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

26.Tožnika v tožbi priznavata, da jima je toženka posredovala poziv na dopolnitev predloga, s katerim ugotavljajo, da ta ni popoln, ker predlogu nista predložila zdravstvene dokumentacije. Navajata, da ta trditev ne drži povsem, saj sta predložila del zdravstvene dokumentacije in sicer kopijo dokumentacije lečečega pediatra iz Avstrije. Po pozivu pa sta predložila še odpustno pismo iz porodnišnice in fotografije otroka. Iz izpodbijane odločbe sicer izhaja, da sta tožnika predložila odpustnico iz porodnišnice in fotografije otroka, druge zdravstvene dokumentacije nista predložila.

27.Sodišče po pregledu izpodbijane odločbe ugotavlja, da je po navedbi zakonskih določil in opisa poteka upravnega postopka, toženka predlog za trajno opustitev cepljenja zavrgla na podlagi devetega odstavka 22.a člena ZNB z utemeljitvijo, da sta tožnika predložila le odpustno pismo iz porodnišnice in fotografije otroka, druge zdravstvene dokumentacije nista predložila.

28.Tožnika sta se sicer sklicevala, da sta predložila tudi ftc. zdravstvenega kartona prediatra iz Avstrije, vendar je sodišče na naroku z vpogledom v upravni spis ugotovilo, da navedenih fotokopij v predloženem upravnem spisu ni, prav tako se toženka v izpodbijani odločbi in v odgovoru na tožbo sklicuje na to, da je v spisu le odpustno pismo in fotografije, v odgovoru na tožbo pa pove, da je tam še list in materianske knjižice s podatki o datumu poroda, porodni teži in diagnostiko Bradycardia (kar je sodišče opredelilo sicer kot izvid z dne 31. 7. 2012).

29.Sodišče ugotavlja, da drugi odstavek 22.a člena ZNB določa, da je sestavni del predloga za opustitev cepljenja zdravstvena dokumentacija osebe, ki dokazuje zgoraj navedene navedbe: - v primeru zatrjevane alergije na sestavine cepiva navedbo, na katere sestavine cepiva je oseba alergična in dokazilo o alergiji na sestavine cepiva in kako je bila ta diagnosticirana; - v primeru zatrjevanega resnega neželenega učinka po predhodnem odmerku istega cepiva navedbo, kakšen neželen učinek je utrpela oseba, navedbo časa pojava zatrjevanega neželenega učinka in navedbo vrste cepiva ter dokazilo, iz katerega je razvidna zdravstvena obravnava zatrjevanega resnega neželenega učinka; - v primeru zatrjevane bolezni ali zdravstvenega stanja, ki je nezdružljivo s cepljenjem, navedbo bolezenskih stanj, zaradi katerih se predlaga opustitev in dokazilo, ki potrjuje zatrjevano bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem.

30.Ob dejstvu, da sta bila tožnika pozvana na dopolnitev predloga ter opozorjena, da se mora zdravstvena dokumentacija iz prejšnjega odstavka nanašati izključno na osebo, pri kateri naj bi se cepljenje opustilo, pa sta predložila predlogu le odpustno pismo iz porodnišnice, izvid iz dne 31. 7. 2012 (kopijo ene strani materinske knjižice) ter fotografije otroka, nista ustrezno dopolnila svoje vloge, zato jo je toženka upravičeno zavrgla. Predlogu namreč nista priložila niti fotokopij zdravstvenega kartona otroka. Tako pomanjkljiva zdravstvena dokumentacija pa skupaj z navedbami o zdravstvenih težavah otroka po mnenju sodišča ne zadostuje, da bi se lahko štelo, da sta tožnika vložila popolno vlogo v smislu šestega odstavka 22.a člena ZNB.

31.Tožnika še podajata navedbe o prepoznem pozivu na dopolnitev njune vloge. Navedeno samo po sebi na pravilnost in zakonitost odločbe ne vpliva, saj je v zadevi bistveno, da sta bila tožnika pozvana na dopolnitev vloge. Tožnika sta sicer še pavšalno navajala, da naj sodišče sproži postopek glede zakonitosti šestega in devetega odstavka 22.a člena ZNB oz. naj ministrstvo opozori na neustrezno uporabo 22.a člena ZNB.

32.Sodišče pojasnjuje, da je ta konkreten upravni spor namenjen presoji zakonitosti izdanega upravnega akta. Pritožnika nista upravičena še do uveljavljanja dodatnega sodnega varstva v upravnem sporu po prvem odstavku 4. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker imata zagotovljeno drugo sodno varstvo, in sicer v okviru rednega upravnega spora na podlagi 2. člena ZUS-1, kar sta tudi storila. Glede na to, da je bila tožnikoma v postopku odločanja o opustitivi obveznega cepljenja izdan upravni akt, sta vložila tožbo, v okviru katere bi lahko tudi uveljavljala kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

33.Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

K II. točki izreka

34.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Zato tudi ni podlage za zahtevek tožnikov, da ji toženka povrne stroške tega postopka.

-------------------------------

1Specialistični izvid je v prilogi te tožbe in v zdr. dokumentaciji na ministrstvu.

2ZNB-B (Ur. l. RS, št. 142/20) se uporablja od 29. 10. 2020. Skladno s prehodnimi določbami (6. člen ZNB-B) je bilo potrebno predloge za opustitev cepljenja, ki so bili vloženi pred uveljavitvijo novele in do uveljavitve novele o njih še ni bilo pravnomočno odločeno, kot je to bilo v konkretnem primeru, dopolniti skladno z 22.a členom zakona najkasneje v roku dvanajst mesecev od uveljavitve zakona, sicer jih ministrstvo, pristojno za zdravje, zavrže.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o nalezljivih boleznih (1995) - ZNB - člen 22a, 22a/6, 22a/9

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.