Jedro

V primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, socialno varstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti, saj bi se sicer izkazalo, da navedeni ukrep iz 74. člena ZDZdr sploh ni izvedljiv, kar bi bilo nesprejemljivo.

Izrek

I. Pritožbi nasprotnega udeleženca A. A. in udeleženca SVZ X. se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožba skrbnice nasprotnega udeleženca B. B. se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotnega udeleženca A. A. za dobo 1 (enega) leta sprejme v varovani oddelek SVZ X. 2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec po zastopniku in njegova skrbnica ter SVZ X. Predlagajo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje.

3. Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da niso izpolnjeni pogoji za njegovo namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda. Sodna odločitev ne utemelji, ali res ni mogoče zagotoviti oskrbe in varstva zanj na drug način. Izpovedbi skrbnice in priče ne dajeta podlage za zaključek, da v domačem okolju ne bi mogel dobiti ustrezne oskrbe, npr. v obliki nadzorovane obravnave. Sodišče napak povzame izvedensko mnenje, da je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno. Konkretno ogrožanje v trenutku izdaje izpodbijane odločbe ni podano, nasprotni udeleženec je svoje zdravje in življenje ogrožal pred leti. Sklep sodišča je ukrep, ki nesorazmerno posega v pravice nasprotnega udeleženca, ki naj bi bile varovane z določbami Zakona o duševnem zdravju in Ustavo RS. Ob pregledu oziroma izvedbi naroka je bil nasprotni udeleženec miren in pri njem ni bilo zaznati kakršnekoli simptomatike, ki bi utemeljevala izdajo izpodbijanega sklepa.

4. Skrbnica nasprotnega udeleženca v pritožbi navaja, da se ne strinja z njegovo namestitvijo v socialno varstveni zavod. Ugotavlja, da v zavodih prihaja do incidentov med stanovalci, ker je nameščenih preveliko število stanovalcev, zaradi česar osebje situacijo izredno težko obvladuje.

5. Socialno varstveni zavod (v nadaljevanju SVZ) X. v pritožbi navaja, da se z odločitvijo sodišča ne strinja ter poudarja, da morajo sodišča poleg Zakona o duševnem zdravju upoštevati še drugo socialno zakonodajo in interne predpise posameznega zavoda, sicer silijo zavode v nezakonito poslovanje. Opozarja na prostorsko stisko, zaradi česar ne izpolnjujejo pogojev skladno s pravilnikom o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centrov za socialno delo ter postopkov njihove verifikacije, kot tudi ne pogojev na podlagi sklepa o verifikaciji varovanega oddelka z dne 12. 9. 2013. Trenutno je varovani oddelek 100% zaseden. V kolikor višje sodišče odloči, da mora Dom sprejeti tudi nasprotnega udeleženca, bo varovani oddelek 108% zaseden. Ves čas pa je potrebno zagotavljati tudi proste postelje za stanovalce doma, ki zaradi poslabšanja psihičnega zdravstvenega stanja ogrožajo sami sebe ali druge. Strokovno mnenje doma je, da osebe s težavami v duševnem zdravju in težavami z agresivnostjo ne sodijo skupaj z osebami z demenco. Nasprotnemu udeležencu zavod ne more zagotoviti takšnih pogojev bivanja, ki terjajo človeka vredno življenje, prav tako so kršene človekove pravice že vsem nameščenim na varovanem oddelku, saj jim zavod ne more več zagotavljati varnega bivanja z vidika strokovne usposobljenosti osebja ter različnosti zdravstvenih stanj. Opozarjajo na sodno prakso sodišč v podobnih zadevah.

6. Pritožbi nasprotnega udeleženca in SVZ X. nista utemeljeni.

7. Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr) ureja sistem zdravstvene in socialno varstvene skrbi na področju duševnega zdravja in njene nosilce ter pravice oseb med zdravljenjem v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice oziroma med obravnavo v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda in v nadzorovani obravnavi. Med ostalim ta zakon natančno predpisuje postopek in pogoje sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve (75. člen v zvezi s 74. členom ZDZdr). Ti pogoji so iz zakona natančno prepisani v izpodbijanem sklepu, zato jih pritožbeno sodišče ne ponavlja. Varovani oddelek je oddelek socialno varstvenega zavoda, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji (17. točka 2. člena ZDZdr).

8. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da so pri nasprotnem udeležencu, ki se zdravi zaradi shizofrenije od leta 2009 in je trenutno osemnajstič hospitaliziran v Psihiatrični bolnišnici Y., izpolnjeni pogoji za namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve. Obstoj vseh zakonskih pogojev je prvostopenjsko sodišče ugotovilo ter skrbno in natančno obrazložilo po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je zaslišalo nasprotnega udeleženca ter njegovo mater in sestro, ki je hkrati njegova skrbnica, postavilo izvedenca psihiatrične stroke ter se seznanilo s psihiatričnim mnenjem predlagateljice, pri kateri se nasprotni udeleženec od leta 2009 zdravi zaradi duševne bolezni. Po mnenju izvedenca psihiatrične stroke dr. C. C., ki ga je podal pisno in na naroku, je akutno bolnišnično zdravljenje nasprotnega udeleženca zaključeno, možnosti medikamentozne terapije so izčrpane in ni pozitivne prognoze zdravljenja. Nasprotni udeleženec nujno potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način. Prvostopenjsko sodišče je sledilo mnenju izvedenca ter utemeljilo v izpodbijanem sklepu, zakaj je pri nasprotnem udeležencu podana nevarnost hujšega ogrožanja trenutno predvsem lastnega življenja, a tudi nevarnost heteroagresije, ki je posledica diagnosticirane duševne bolezni. Končno je pojasnilo, zakaj pri nasprotnem udeležencu ne pride v poštev možnost milejšega ukrepa, npr. nadzorovana obravnava. Dosedanji potek bolezni in zdravljenja je pokazal, da oskrba in varstvo v domačem okolju ne zadoščata, tudi če nasprotni udeleženec ne odklanja predpisane terapije.

9. Pritožbene trditve nasprotnega udeleženca, da sodišče ni vsebinsko utemeljilo vseh pogojev za namestitev v varovani oddelek SVZ, zato ne držijo, prav tako ni res, da naj bi bilo napak povzeto izvedensko mnenje glede zaključka bolnišničnega zdravljenja. Izvedenec se je na vprašanje o tem jasno opredelil in povedal, da je akutno bolnišnično zdravljenje nasprotnega udeleženca končano ter da ni pričakovati izboljšanja psihičnega stanja nasprotnega udeleženca. Četudi v nadzorovani obravnavi nasprotni udeleženec doslej še ni bil, je izvedenec pojasnil razloge, zakaj takšna oblika zdravljenja pri njem ne bi bila uspešna. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ugotovitve o poteku dosedanjega zdravljenja in ravnanjih nasprotnega udeleženca (večkrat poskušal samomor, tudi ob zadnjem sprejemu v letošnjem letu so ponovno zabeležene suicidalne ideje, heteroagresivne namere do svojcev), ne podpirajo pritožbenih trditev, da bi ob podpori svojcev v domačem okolju dobil ustrezno oskrbo v obliki nadzorovane obravnave. Pritožba nasprotnega udeleženca zato ne vzbuja dvoma v pravilnost zaključka, da je namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda za obdobje enega leta nujna.

10. Pritožbeno sodišče mora zavrniti tudi vse pritožbene očitke udeleženca SVZ X. Glavni očitek je v tem, da pritožnik, četudi izvaja institucionalno varstvo polnoletnih oseb s težavami v duševnem zdravju in duševnem razvoju in ima verificiran varovani oddelek, zaradi prostorske in kadrovske stiske ne more sprejeti nasprotnega udeleženca, ker je ta oddelek trenutno 100% zaseden, v primeru realizacije obravnavanega sklepa pa bi bil oddelek 108% zaseden (na varovanem oddelku lahko prebiva največ 12 oseb). Pritožba zavoda v zvezi s tem opozarja na kršitev človekovih pravic nasprotnega udeleženca in ostalih nameščenih na varovanem oddelku, na nevarnost za zaposlene in že nameščene osebe ter siljenje v kršitev predpisov. Sklicevanje na vsebino sklepa VS RS II Ips 217/2016 je neutemeljeno, saj zavod v pritožbi ne zatrjuje, da ne bi bili izpolnjeni splošni pogoji za namestitev nasprotnega udeleženca pri njem. Opozarja le na prezasedenost varovanega oddelka v primeru namestitve nasprotnega udeleženca, kar pa po utrjenem stališču sodne prakse ne more biti podlaga za drugačno odločitev. Vrhovno sodišče RS je najprej v zadevi II Ips 351/2013 zavzelo stališče, da v primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, socialno varstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti, saj bi se sicer izkazalo, da navedeni ukrep iz 74. člena ZDZdr sploh ni izvedljiv, kar bi bilo nesprejemljivo. To stališče je Vrhovno sodišče RS ponovilo še v kasnejših odločbah1, enako pa je tudi stališče sodne prakse pritožbenih sodišč2. 11. Pred odločitvijo je sodišče prve stopnje pridobilo mnenje štirih slovenskih socialno varstvenih zavodov, ki razpolagajo z ustreznimi verificiranimi varovanimi oddelki, pa tudi nekaterih drugih domov za ostarele, ki varovanih oddelkov sploh nimajo. Iz odgovorov vseh izhaja, da nasprotnega udeleženca ne morejo sprejeti, ker so njihove prostorske možnosti zasedene oziroma presežene, nekateri domovi upokojencev pa sploh nimajo registriranega varovanega oddelka. V takšni situaciji je prvostopenjsko sodišče ob upoštevanju zgoraj navedene sodne prakse v podobnih primerih pri odločanju o namestitvi, pravilno uporabilo določbo 79. člena ZDZdr. Prezasedenost varovanega oddelka pritožnika ne more biti razlog za neizvajanje nujnih ukrepov sodišča iz 75. v zvezi s 74. členom ZDZdr, ker bi bilo to nedopustno z vidika zagotavljanja ustreznega varstva osebam, ki ga nujno potrebujejo. Možnost, da se socialno varstveni zavod, ki naj sprejme osebo, sploh ne določi, bi bila nezakonita, ker ni drugega državnega organa, ki bi bil po veljavni zakonodaji pristojen določiti konkretni socialno varstveni zavod. Pritožbeno sodišče seveda razume stisko, v kateri se nahajajo socialno varstveni zavodi, a drugače ni mogoče, kot da določi najprimernejšega. Zakaj je to ravno pritožnik in ne drug zavod, je prvostopenjsko sodišče ustrezno utemeljilo in obrazložilo v 20. in 21. točki obrazložitve sklepa.

12. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, sta pritožbi nasprotnega udeleženca in SVZ X. neutemeljeni, zato ju je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

13. Pritožbo zoper sklep je vložila tudi skrbnica nasprotnega udeleženca B. B.. Ker pritožba ni podpisana, ne vsebuje vseh obveznih sestavin po določbi 335. člena ZPP. Nepopolna pritožba se po določbi prvega odstavka 346. člena v zvezi s tretjim odstavkom 343. člena in 346. členom zavrže. 14. O priglašenih stroških pritožbenega postopka, sodišče druge stopnje ni odločalo, saj glede na določbo 51. člena ZDZdr to niso stroški, ki bi jih krili udeleženci postopka, ampak bodo kriti iz sredstev sodišča (68. člen ZDZdr).

1 Npr. VS RS II Ips 287/2017, II Ips 114/2016, II Ips 155/2016. 2 VSL I Cp 317/2018, I Cp 1961/2017, II Cp 1758/2017, I Cp 1611/2017, II Cp 72/2018, II Cp 1941/2018.