Jedro

Udeleženec v postopku za izdajo sklepa o zaznambi vrstnega reda za prenos lastninske pravice je le predlagatelj in gre za abstraktni posel, na podlagi katerega konkretni pravni interes tretjega ne more biti prizadet.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi ter izpodbijani sklep tako spremeni, da se umik predloga vzame na znanje in se razveljavita sklep o vpisu Dn xx/yy z dne 10.2.2020 in sklep Sdn aa/bb z dne 23.7.2020 ter zemljiškoknjižni postopek ustavi.

Obrazložitev

1. Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je s sklepom z dne 10.2.2020 dovolila zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, na zgoraj navedenih nepremičninah, last predlagatelja. Drugi udeleženec R.S. je vložil ugovor. Prvostopenjsko sodišče (v nadaljevanju sodišče) je s sklepom Sdn aa/bb z dne 23.7.2020 odločilo, da se mu ne prizna položaj udeleženca v postopku, zato je njegov ugovor zavrglo. Predlagatelj je nato v pritožbenem roku dne 30.7.2020 umaknil zemljiškoknjižni predlog. Sodišče je s sklepom Sdn aa/bb z dne 31. 8. 2020 vzelo umik predloga na znanje, razveljavilo svoje sklepe ter ustavilo zemljiškoknjižni postopek. Zoper ta sklep je udeleženec D.G. vložil pritožbo in v njej izkazoval (s predložitvijo Notarskega zapisa Pogodbe o preužitku opr. št. SV 22/33, v kateri nastopa kot prevzemnik), interes za udeležbo v postopku, poudaril je, da bodo z umikom zemljiškoknjižnega predloga kršene njegove pravice, saj je bil zemljiškoknjižni predlog vložen ravno zaradi zavarovanja njegovih pravic. Višje sodišče je njegovi pritožbi ugodilo in razveljavilo sklep Sdn aa/bb z dne 31. 8. 2020. 2. O procesnem dejanju umika je z izpodbijanim sklepom ponovno odločeno, in sicer, da umik zemljiškoknjižnega predloga ni dovoljen. V razlogih sklepa je sodišče povzelo, da Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) o umiku predloga ne vsebuje posebnih določb, zato se v skladu s 120. ZZK-1 uporabljajo splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Po določbi prvega odstavka 25. člena ZNP-1 lahko predlagatelj predlog umakne do izdaje odločbe sodišča prve stopnje, po določbi drugega odstavka tega člena pa sme predlagatelj predlog v primeru, če je odločba sodišča prve stopnje že izdana, le-tega umakniti do pravnomočnosti odločbe, če s tem niso kršene pravice drugih udeležencev, ki izvirajo iz te odločbe, ali če se z umikom strinjajo vse osebe, katerim so z odločbo sodišča prve stopnje priznane določene pravice. Sodišče je v razlogih izpodbijanega sklepa izpostavilo, da zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice varuje vrstni red pridobitve te pravice, katere vpis bo predlagan pozneje, s trenutkom, od katerega učinkuje ta zaznamba (prvi odstavek 68. člena ZZK-1). Zaznamba se dovoli na podlagi predloga lastnika nepremičnine, na katerem je podpis lastnika overjen (prvi odstavek 69. člena ZZK-1) in je udeleženec v takem postopku le predlagatelj. Načeloma gre za abstrakten posel, na podlagi katerega konkretni pravni interes ne more biti prizadet. Vendar pa sta v tem zemljiškoknjižnem postopku dva udeleženca, R.S. in D.G., želela dokazati, da je predlagatelj z obema sklenil pravni posel. Drug udeleženec D.G. je s predložitvijo notarskega zapisa Pogodbe o preužitku izkazal, da bi z umikom zemljiškoknjižnega predloga za zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice bile kršene njegove pravice, ki izvirajo iz odločbe sodišča. Sodišče je zaključilo, da bi z umikom zemljiškoknjižnega predloga prišlo do kršitve pravic udeležencev, ki izvirajo iz sodne odločbe z dne 10. 2. 2020. Predlagatelj k umiku predloga tudi ni priložil soglasja, da se z umikom strinjajo vse osebe, katerim so z odločbo sodišča prve stopnje priznane določene pravice in zaključilo, da umik zemljiškoknjižnega predloga v tem postopku, po izdaji odločbe sodišča, ni več mogoč.

3. Zoper sklep se je pritožil predlagatelj. Umik je dovoljen, saj ga zakon dopušča, poleg tega se v tem postopku odloča o ugovoru, torej smiselno o predlogu za umik predloga za vpis. Predlog za vpis v tej zadevi je neobstoječ, pritožnik tega notarju ni naročil. Notarski zapis pogodbe o preužitku je ničen pravni posel, to je predlagatelj podpisal pod vplivom sile in zvijače, v nerazsodnem stanju. Sicer pa je predmetne nepremičnine predhodno že prodal. Sodišče ga mora kot lastnika ščititi.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Zaznamba vrstnega reda varuje vrstni red poznejših vpisov. Po določbi 25. člena ZNP-1 sme v primeru, ko je že izdana odločba sodišča prve stopnje, predlagatelj umakniti predlog do njene pravnomočnosti le, če s tem niso kršene pravice drugih udeležencev, ki izvirajo iz te odločbe, ali če se z umikom strinjajo vse osebe, ki so jim z odločbo sodišča prve stopnje priznane določene pravice. Le v takem primeru sodišče svojo odločbo razveljavi, tako da ne drži, kar navede pritožnik, da je umik (vedno) dovoljen. Sklep o vpisu zaznambe se je izpodbijal z ugovorom, odločitev o ugovoru pa s pritožbo, sklep še ni pravnomočen, zato je uporabiti določbe 25. člena ZNP-1 glede dovoljenosti umika.

6. Navedbe o ničnosti pravnega posla zaradi odsotnosti prave volje in o predhodni prodaji v tem formalnem postopku nimajo teže, pritožnik je neuspešen tudi s posplošeno izjavo, da notarju ni naročil, da vloži zemljiškoknjižni predlog, iz notarskega zapisa pogodbe izhaja nasprotno.

7. Udeleženec D.G. je trdil, da umik ni dovoljen, saj s pravico zaradi nadaljnjega prenosa lastnik ne more več prosto razpolagati (70. člen ZZK-1) in se skliceval na notarski zapis pogodbe o preužitku. Navajal je, da je predlagatelj notarju ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga za zaznambo vrstnega reda dal izjavo, da pravico razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom prenaša na novega upravičenca, pritožnika, ki je sprejel prenešeno pravico razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom kot prevzemnik oz. novi upravičenec. Po presoji pritožbenega sodišča s tem ni izkazal, da bi z umikom bile kršene njegove pravice kot udeleženca, ki izvirajo iz odločbe z dne 10.2.2020 o dovolitvi zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, saj ta odločba zanj ne ustvarja nobenih pravic, v tem zemljiškoknjižnem postopku se neuspešno sklicuje na pogodbeno dogovorjena (materialnopravna) upravičenja. Že sodišče je pravilno poudarilo, da je udeleženec v postopku za izdajo sklepa o zaznambi vrstnega reda za prenos lastninske pravice le predlagatelj in gre načeloma za abstraktni posel, na podlagi katerega konkretni pravni interes tretjega (tudi sicer pritožnik po podatkih zemljiške knjige ni ne imetnik in tudi ne predlagatelj glede vpisa kakih pravic na predmetnih nepremičninah) ne more biti prizadet, razpolagalno dejanje ni opravljeno v korist določene osebe. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep tako spremenilo, da se umik predloga vzame na znanje in se razveljavita sklep o vpisu Dn xx/yy z dne 10.2.2020 in sklep Sdn aa/bb z dne 23.7.2020 ter zemljiškoknjižni postopek ustavi (3. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).