Jedro

Sodišče ne more izdati začasne odredbe zoper drugotoženo stranko, dokler le ta po razširitvi tožbe oz. subjektivni spremembi tožbe po 192. členu ZPP ne da svojega soglasja za vstop v pravdo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožbeni stroški strank so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo, s katero se drugotožencu C. in v korist tožnika prepoveduje odtujiti ali obremeniti polovico idealnega deleža nepremičnine - stanovanjske stavbe, stoječe na parceli št. ..., vpisani pri vl. št. .... k.o. I., pri čemer se začasna odredba predloži v vednost zemljiški knjigi pri Okrajnem sodišču v P.. Nadalje je sklenilo, da začasna odredba stopi v veljavo takoj in velja še 30 dni po pravnomočnosti odločitve v tem delovnem sporu ter, da pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve.

Zoper sklep so se po svojem pooblaščencu pritožile tožene stranke, ki navajajo, da delovno sodišče v tem sporu ni stvarno pristojno za odločanje v zadevah iz določila 6. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD, Ur. l. RS, št. 30/93-6/99). V zadevi je bilo že odločeno s sodbo opr. št. S .../91 in gre tako za že razsojeno stvar.

Za obveznosti ne moreta odgovarjati drugo in tretjetoženec, saj se terjatev na njiju ne nanaša. Poleg tega je tudi v zadevi sodno uveljavljanje zahtevkov že zastaralo. Zato predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Tožnik v odgovoru na pritožbo navaja, da drugotoženec nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe. V zadevi gre za delovni spor, zaradi česar sta v skladu z določilom 6. člena ZGD za obveznosti prvotožene stranke solidarno odgovorna tudi družbenika. Nadalje so tudi po vsebini podane vse predpostavke za izdajo začasne odredbe.

Zato predlaga, da pritožbeno sodišče zavrže pritožbo, podrejeno pa, da jo zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v skladu z določilom 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur. l. RS, št. 19/94) izdalo zoper drugotoženca začasno odredbo zaradi zavarovanja tožnikove terjatve v obliki prepovedi odtujitve ali obremenitve ene polovice idealnega deleža nepremičnine - stanovanjske stavbe, ki je v lasti drugotoženca. Sodišče je ugotovilo, da z izdano začasno odredbo tej stranki ne bo povzročena nobena škoda, saj bo svoj del nepremičnine lahko uporabljala še naprej.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da sodišče prve stopnje potem, ko je tožnik razširil tožbo na drugo in tretjetoženca, ni ravnalo v skladu z določilom 192. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. SFRJ, št. 4/77-27/90, ki se v RS uporablja kot republiški predpis), saj glede navedene spremembe tožbe ni pridobilo ustreznega soglasja tožencev. Navedeno zakonsko določilo sicer ureja spremembo tožbe, ko tožnik namesto prvotnega toženca toži koga drugega. Vendar je potrebno to določilo uporabiti tudi v primeru razširitve tožbe na novega toženca in za ustanovitev sosporništva, za kar pa je potrebno soglasje osebe, na katero se takšna razširitev nanaša. V konkretnem primeru je bilo sodišče prve stopnje potem, ko je tožnik v pripravljalni vlogi z dne 29.3.1997 na pasivni strani navedel nova toženca, dolžno tako od drugo, kot od tretjetoženca zahtevati njuno privolitev za vstop v pravdo. Z izdajo izpodbijanega sklepa o začasni odredbi na del nepremičnin drugotoženca, brez tega, da bi za vstop v pravdo pridobilo njegovo privolitev, je v nasprotju z določilom 192. člena ZPP poseglo v procesne pravice te stranke. S tem je storilo bistveno kršitev postopka po določilu 1. odstavka 354. člena ZPP v zvezi z določilom 381. člena ZPP, ki je mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sklepa. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 380. člena ZPP).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče najprej pridobiti ustrezno soglasje novih tožencev za vstop v pravdo in v nadaljevanju ponovno odločiti o predlogu za izdajo začasne odredbe. V primeru, da drugotoženec v pravdo ne bo privolil, bo moralo navedeni predlog zoper njega zavrniti.

Izrek o stroških postopka temelji na določilu 3. odstavka 166. člena ZPP.