Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba II Cp 1365/2013

ECLI:SI:VSLJ:2014:II.CP.1365.2013.1 Civilni oddelek

premoženjska razmerja med zakonci skupno premoženje ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem dokazovanje pisna izjava priče pravočasno grajanje procesnih kršitev relativna bistvena kršitev določb postopka opredelitev kršitve postopka
Višje sodišče v Ljubljani
19. marec 2014

Povzetek

Sodba se nanaša na pritožbo tožnika, ki je uveljavljal ugotovitev skupnega premoženja in solastninskih deležev. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, ker fizična dela tožnika ne morejo voditi do nastanka novega premoženja. Pritožbeno sodišče je potrdilo odločitev prvega sodišča, ker je tožnik neuspešno dokazoval svoj prispevek k skupnemu premoženju in je bila dokazna ocena pravilna.
  • Obstoječe skupno premoženje pravdnih strankAli je tožnik s fizičnimi deli prispeval k nastanku skupnega premoženja?
  • Ugotovitev o vrednosti adaptacijskih delAli so fizična dela tožnika vodila do nastanka nove stvari oziroma dela skupnega premoženja?
  • Dokazna ocena in zaslišanje pričAli je prvo sodišče pravilno ocenilo dokaze in zaslišalo priče?
  • Stroški postopkaAli je odločitev o stroških postopka pravilna?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Fizična dela tožnika (odstranjevanje posameznih sestavin oziroma vgrajenih delov v stanovanju zaradi njegove adaptacije) že po svoji naravi sama po sebi ne morejo voditi do nastanka nove stvari oziroma dela skupnega premoženja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 1.247,04 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal ugotovitev skupnega nepremičnega in premičnega premoženja pravdnih strank ter solastninskih deležev na njem (I. točka izreka). Tožniku je naložilo plačilo pravdnih stroškov toženke v znesku 2.109,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da je prvo sodišče kršilo določbe postopka s tem, ko ni zaslišalo priče M. P., čeprav je to zahteval, kljub pisni izjavi priče. Prvo sodišče ni ocenilo vseh dokazov posamično in vseh skupaj. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da je pravna podlaga za odločitev v tem sporu v določbah ZZZDR, ki se nanašajo na skupno premoženje, pri čemer pa je materialno pravo uporabilo napačno. Ne drži, da bi celotna adaptacija znašala zgolj 10.000,00 EUR in da bi bilo med pravdnima strankama sporno le to, kdo naj bi plačal celotno adaptacijo. Tožnik je ves čas zatrjeval, da je k nastanku skupnega premoženja prispeval tudi tako, da je sam opravil velik del potrebnih adaptacijskih del. Prvo sodišče ni pojasnilo ugotovitve, da zatrjevano skupno premoženje ni bilo ustvarjeno z delom. Takšne trditve tožnik ni postavil, saj je zatrjeval ravno nasprotno. V okviru prispevka k nastanku skupnega premoženja je treba upoštevati tudi gospodinjska dela, skrb za otroke, dejstvo, da je tožnik kot darilo prejel od očeta možnost brezplačne uporabe stanovanja, kar pomeni, da je bil njegov prispevek za stroške preživljanja družine večji, in da je k stroškom adaptacije prispeval tudi s fizičnim delom. Prvo sodišče je zato zgolj ob ugotavljanju virov plačil spornega stanovanja zmotno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo. Zmotna je ugotovitev, da naj bi bila polovica stanovanja posebno premoženje toženke. Zmoten je tudi zaključek, da tožnik ni dokazal, da so bili dohodki v obliki prihrankov zaradi brezplačne uporabe stanovanja dejansko porabljeni za nakup polovice stanovanja. Prvo sodišče ni upoštevalo izpovedbe tožnikovega očeta, da ni vedel, kakšne dohodke sta pravdni stranki imeli, vedel pa je, da je tožnik poleg plače tudi trgoval z delnicami. Povedal je tudi, da je najemnina za stanovanje v X. znašala 500,00 EUR, ko ga je še oddajal, to pa pomeni da sta pravdni stranki imeli vsaj tolikšen prihranek. Tožnikov oče je tudi povedal, da se v finančne posle pravdnih strank ni spuščal, njuno finančno stanje mu ni bilo znano in ni vedel niti, koliko sta pravdni stranki zaslužili. Glede na to izpovedbo je prvo sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje in storilo bistveno kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Prvo sodišče se ni opredelilo do neskladja med izpovedbama S. K. in A. Č. S. K. je znala natančno povedati zgolj znesek 80.000,00 EUR, o drugih okoliščinah pa ni vedela ničesar. Prvo sodišče ni ocenilo izpovedi priče, da naj bi M. P. sukcesivno in optimalno prodajala svoje vrednostne papirje in ta denarna sredstva nakazovala toženki, kar ni bilo nikoli zatrjevano v tem postopku. Njeno pričanje je v nasprotju s pričanjem A. Č. S. K. je trdila, da naj bi bil motiv M. P. glede denarnih sredstev danih toženki v tem, da naj bi pomagala tudi A. Č. pri nakupu stanovanja, A. Č. pa je povedala, da je sama imela zadostna sredstva za nakup stanovanja v L., vendar pa ji je M. P. kljub temu podarila denar. A. Č. ni vedela povedati, od kod ve, zakaj naj bi bil denar, ki naj bi ga toženka dobila od M. P., porabljen. Kljub takšnemu pričanju je prvo sodišče štelo za dokazano trditev toženke, ki nikoli ni bila eksplicitno navedena, glede podarjenega denarja M. P. Prvo sodišče je v celoti povzelo pisanje M. P. v dokazno oceno, kar je bistvena kršitev določb postopka. Prvo sodišče ni ocenilo izpovedi prič F. P. in M. P. Prvo sodišče se ni ukvarjalo s tem, da je bila kupnina za stanovanje nekaj manj kot 120.000,00 EUR, pri tem pa naj bi tožnikov oče prispeval 80.000,00 EUR, enak delež pa, kljub temu, da to ni bilo zatrjevano, tudi M. P. Toženka je predložila zgolj potrdila o nakazilu M. P. na lastno hranilno knjižico, ni pa bil predložen dokaz, da je M. P. dejansko izročila toženki kakršenkoli večji znesek. Tožnik je dokazal, da sta pravdni stranki glede na dohodke, dodatne zaslužke in da ni bilo potrebno plačevati najemnine, prihranili vsaj 36.000,00 EUR. Nerazumljiva je ugotovitev sodišča, da je tožnikov prispevek v fizičnem delu tako majhen, da ne utemeljuje deleža na skupnem premoženju. Prvo sodišče očitno priznava, da gre v tem postopku za obstoj skupnega premoženja in je zato takšna ugotovitev nerazumljiva, saj nasprotuje sama sebi in razlogom sodbe, kar je bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede na povedano je napačna tudi odločitev o stroških postopka.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvo sodišče je na zadnjem naroku zavrnilo tožnikovo zahtevo za zaslišanje M. P. in odločilo, da se namesto njenega zaslišanja prebere njena pisna izjava. Tožnik zatrjevane kršitve šestega odstavka 236.a člena ZPP ni uveljavljal pravočasno, zato je ni mogoče upoštevati (prvi odstavek 286.b člena ZPP). Tudi če bi tožnik pravočasno uveljavljal zatrjevano kršitev, bi bil ta očitek neutemeljen. Prvo sodišče je ugotovilo, da je M. P. podarila toženki 75.000,00 EUR, ne le na podlagi pisne izjave M. P., ampak tudi na podlagi ostalih izvedenih dokazov, kar je v obrazložitvi sodbe izčrpno in prepričljivo obrazložilo ter se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v tem delu sklicuje na razloge prvega sodišča. Ker so bili glede te okoliščine izvedeni dokazi v bistvenem delu skladni, neposredno zaslišanje M. P. ne bi moglo vplivati na dokazno oceno prvega sodišča. Tega pritožba tudi ne trdi oziroma ne pojasni, kako bi zatrjevana kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, neobrazložena in zato neutemeljena pa je tudi trditev o bistveni kršitvi določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Slednje velja tudi za očitka o bistvenih kršitvah določb postopka glede dokazne ocene in glede razlogov sodbe z vidika 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. Odločilna ugotovitev prvega sodišča, da vtoževano nepremično in premično premoženje pravdnih strank ne predstavlja njunega skupnega premoženja, je pravilna. Dokazna ocena je izdelana v skladu z 8. členom ZPP ter pravilno in prepričljivo utemeljena v razlogih izpodbijane sodbe, na katere se pritožbeno sodišče sklicuje v izogib ponavljanju. V teh razlogih je v pretežni meri zajet tudi odgovor na pritožbeno kritiko dejanskih ugotovitev prvega sodišča, zato pritožbeno sodišče na posamezne pritožbene trditve dodaja le še naslednja pojasnila.

7. Vrednost adaptacijskih del je znašala 10.000,00 EUR (nesporna ugotovitev med pravdnima strankama – list. št. 102). Fizična dela tožnika (odstranjevanje posameznih sestavin oziroma vgrajenih delov v stanovanju zaradi njegove adaptacije) že po svoji naravi sama po sebi ne morejo voditi do nastanka nove stvari oziroma dela skupnega premoženja (drugi odstavek 51. člena ZZZDR) in je v tej smeri razumeti tudi zaključke prvega sodišča v 18. točki obrazložitve (prvo sodišče se je le nekoliko nerodno izrazilo, da „tako majhen delež ne utemeljuje deleža na skupnem premoženju“, saj slednjega pravdni stranki nista pridobili). Za nakup stanovanja z opremo in za njegovo adaptacijo je bilo treba zagotoviti denarna sredstva, teh (lastnih) pa pravdni stranki nista imeli (prihrankov ali iz naslova kreditov). V okviru celovite dokazne ocene je prvo sodišče pravilno ocenilo tudi izpoved tožnikovega očeta, ko je ugotovilo, da tožnik ni dokazal obstoja prihrankov pravdnih strank.

8. O bistveni okoliščini sta se izpovedbi S. K. in A. Č. ujemali (glede denarnih sredstev, ki jih je M. P. podarila toženki za nakup stanovanja z opremo in adaptacijo, kar je obema povedala tudi M. P.). Iz izpovedbe S. K. ne izhaja, da naj bi bil motiv darila M. P. toženki tak, kot ga zatrjuje pritožba, M. P. pa je enak znesek podarila tudi A. Č. zato, ker je enako obravnavala obe nečakinji.

9. V dokazni oceni je prvo sodišče ocenilo tudi izpovedbi toženkinih staršev. Tudi tožnikov oče je potrdil, da je M. P. podarila toženki denar za nakup stanovanja (plačilo drugega dela kupnine). Ker je prvo sodišče v glavni stvari odločilo pravilno, je pravilna tudi njegova stroškovna odločitev.

10. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Tožnik ni uspel s pritožbo, zato je dolžan povrniti toženki stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP). Ti so odmerjeni v skladu z določili ZOdvT, po višini pa so razvidni iz posamičnih postavk stroškovnika v odgovoru na pritožbo. V primeru zamude je tožnik dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia