Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
19. 11. 1992
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem s predlogom Stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije, na seji dne 19.11.1991
Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe tretjega odstavka 12.a člena odloka Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije o prioritetnem vrstnem redu plačil v tujino za skupne in splošne potrebe v Republiki Sloveniji v pogojih oteženega plačevanja v tujino (Uradni list RS, št. 12/91, 20/91 in 26/91) se ustavi.
Predlagateljica predlaga oceno ustavnosti v izreku sklepa navedene določbe odloka, ker meni, da zaradi retroaktivnosti ni v skladu s 155. členom ustave. Vprašanje ustavnosti izpodbijane določbe se je zastavilo v teku pravdnega postopka, ki ga predlagateljica vodi, zato je ta postopek prekinila, ustavno sodišče pa prosila, da njen predlog obravnava kot nujen.
Izpodbijani odlok je z dnem 9.7.1991, torej z dnem uveljavitve uredbe Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije o plačevanju v tujino in o izterjavi plačil za izvoženo blago in storitve v pogojih oteženega plačevanja v tujino (Uradni list RS, št. 4/91-I in 8/91-I) nehal veljavi. Dne 8. oktobra 1991 pa je prenehala veljati tudi ta uredba (Uradni list RS, št. 17/91-I).
Ustavno sodišče je doslej dvakrat obravnavalo napadeni odlok. Z odločbo št. U-I-51/91 z dne 11.7.1991, objavljeno v Uradnem listu RS št. 7/91-I, je, kot že sama predlagateljica navaja, za nekatere retroaktivne določbe tega odloka ugotovilo, da niso bile v skladu z ustavo. Odločba je imela tudi pravne učinke po 415. členu prejšnje ustave. Ustava iz leta 1974 je namreč v 409. členu izrecno določala, da ustavno sodišče lahko oceni ustavnost in zakonitost predpisa, ki je že prenehal veljati, če od prenehanja veljavnosti do vložitve pobude ni preteklo več kot leto dni.
Sedanja ustava take določbe nima več, kar pomeni, da ustavno sodišče ustavnosti in zakonitosti predpisov, ki ne veljajo več, praviloma ne more ocenjevati. Zato v zadevi št. U-I-118/91, kjer je bila izpodbijana ista določba odloka, kot jo sedaj izpodbija Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije, s sklepom ustavnega sodišča z dne 9.7.1992 pobuda ni bila sprejeta in postopek ni bil začet. Iz enakih razlogov je v tej zadevi, kjer je bil postopek začet s predlogom, ustavno sodišče postopek ustavilo. Ta sklep ustavnega sodišča pa ne pomeni, da je arbitraža dolžna pri svojem odločanju upoštevati izpodbijano določbo kot skladno z ustavo. Po 125. členu ustave so sodniki pri sojenju - analogno pa velja tudi za arbitre v arbitražah, kadar te v skladu z zakonom opravljajo enako funkcijo kot sodišča - vezani le na ustavo in zakon in ne tudi na podzakonske predpise, če so ti po njihovi presoji v nasprotju z ustavo ali zakonom. Po 156. členu ustave mora sodišče prekiniti postopek do odločitve ustavnega sodišča le v primeru, če meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven. Če meni, da je protiustaven ali nezakonit podzakonski predpis, mu postopka torej ni treba prekiniti.
Stranka, ki bi menila, da so z odločitvijo sodišča oziroma arbitraže prizadete njene ustavne pravice, bi po izčrpanju drugega pravnega varstva lahko vložila ustavno pritožbo po šesti alinei prvega odstavka 160. člena ustave.
Ta sklep je ustavno sodišče sprejelo na podlagi 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije in 6. alinee drugega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76).
P r e d s e d n i k dr. Peter Jambrek