Jedro

Sodišče odloči o stroških postopka po 1. odstavku 23. člena ZUS le tedaj, če odloča tudi o pravici, obveznosti ali pravni koristi, torej v sporu polne jurisdikcije. Ker je tožnik umaknil tožbo zaradi izpolnitve njegove zahteve, ni pogojev za odločanje o stroških po določbi 1. odstavka 23. člena ZUS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje po umiku tožbe ustavilo postopek (1. točka izreka sklepa) in zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka zavrnilo (2. točka izreka sklepa).

Zahtevo za povrnitev stroškov postopka je sodišče prve stopnje zavrnilo iz razloga, ker zaradi umika tožbe do odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi ni prišlo in zato niso izpolnjeni pogoji po določbi 1. odstavka 23. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000).

Tožnik v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in "tožeči" stranki prisodi nastale stroške postopka. Meni namreč, da je upravičen do povrnitve povzročenih stroškov, saj je tožena stranka izdala odločbo in tožniku podelila zahtevani strokovni naslov po vložitvi tožbe. Meni, da je do povrnitve stroškov upravičen na podlagi določbe 1. odstavka 158. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 23. člena ZUS.

Pritožba ni utemeljena.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek, ki ga je s tožbo začel tožnik zaradi molka tožene stranke. Sodišče je postopek ustavilo, ker je tožena stranka med upravnim sporom izdala odločbo in je tožnik sodišču sporočil, da tožbo umika. Stališče sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru ni bilo pogojev za odločanje o stroških postopka po določbah 1. odstavka 23. člena ZUS, je pravilno. Po tej določbi odloči sodišče o stroških postopka le, če v upravnem sporu odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi, torej meritorno, in gre za spor polne jurisdikcije. Ker v obravnavanem primeru ni bilo takega odločanja, saj gre za procesni sklep, je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da ni bilo pogojev za odločanje o stroških po določbi 1. odstavka 23. člena ZUS. Vrhovno sodišče RS je o stroških postopka po umiku tožbe odločalo že večkrat (I Up 574/2003, I Up 860/2000, I Up 950/2002), vselej pa je odločilo tako, kot v obravnavanem primeru.

Pritožbeno sodišče je neutemeljeno pritožbo zavrnilo na podlagi določbe 73. člena ZUS v zvezi z 68. členom ZUS in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.