Objava fotografij nepremičnin

Datum

09.06.2023

Številka

07121-1/2023/785

Kategorije

Definicija OP, Fotografije kot OP, Statistika in raziskovanje

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede objavljanja fotografij nepremičnin. Navajate, da ste doktorski študent, ki se ukvarja s področjem nepremične kulturne dediščine ter zaradi svojih službenih in študijskih obveznosti opravljate dokumentiranje posameznih primerov stavbne dediščine, kar poteka večinoma v obliki fotografiranja nepremičnin, od katerih večinoma ne poznate lastnikov. Pojasnjujete, da na fotografijah ni oseb, velikokrat pa je iz fotografij možno razbrati naslov (slika hišne številke), ne pa vedno. Fotografiranje opravljate z javnih površin, ki so dostopne vsem. Vse te fotografije so bistvene za obdelavo podatkov, ki služijo kot vir vaši raziskavi. Zanima vas, ali smete te fotografije objaviti v doktorski disertaciji brez privolitev lastnikov nepremičnin ter ali bi bilo možno take fotografije brez privolitve lastnikov nepremičnin uporabljati tudi za druge nepridobitne namene, npr. kot priloge k objavam poljudno-znanstvenih člankov na temo kulturne dediščine v tiskanih javnih občilih ali na spletu.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Če je na podlagi fotografij posameznik določen ali določljiv (npr. če je razviden konkreten posameznik ali je na podlagi naslova mogoče določiti lastnika nepremičnine), pomenijo fotografije osebne podatke. V takem primeru je treba imeti za objavo fotografij zakonito pravno podlago ter zagotoviti skladnost z drugimi zahtevami po Splošni uredbi in ZVOP-2.

Objava fotografij z osebnimi podatki za akademske oziroma izobraževalne namene je dopustna pod pogoji, ki jih določa drugi odstavek 73. člena ZVOP-2. Privolitev je zgolj ena izmed pravnih podlag za obdelavo, objavo ali drugačno razkritje osebnih podatkov v okviru svobode izražanja.

Če na fotografijah ni osebnih podatkov, se določbe Splošne uredbe ter ZVOP-2 ne uporabljajo. Kljub temu pa ima posameznik druge zahtevke, ki so namenjeni varstvu pravic zasebnosti in osebnostnih pravic ter sodijo v pristojnost sodišč.

Obrazložitev

IP je že odgovarjal na vsebinsko podobna vprašanja, zato vam priporočamo, da se seznanite z vsebino teh mnenj, ki jih lahko poiščete s pomočjo iskalnika na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/ in https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/ (kategorija »Fotografije kot OP« ali »Definicija OP«; npr. mnenja št. 0712-1/2019/1318, 07121-1/2020/1635, 07121-1/2020/1554, 07121-1/2020/2047, 07121-1/2020/577, 0712-1/2019/265 in 07121-1/2023/624).

Iz teh mnenj izhaja, da so fotografije varovani osebni podatki, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem takrat, ko bi bil s fotografij razviden konkreten posameznik oziroma drugi podatki, na podlagi katerih je posameznik določljiv (npr. njegov naslov). Če je iz fotografij razvidna zgolj zunanjost objekta, se podatki na fotografijah ne nanašajo na posameznika, ampak na nepremičnino, zato v takem primeru ne gre za obdelavo osebnih podatkov v smislu določb Splošne uredbe in ZVOP-2.

Če pa je na podlagi fotografije mogoče določiti posameznika (na primer lastnika objekta na podlagi naslova), je za obdelavo osebnih podatkov treba imeti zakonito pravno podlago ter zagotoviti skladnost z drugimi zahtevami po Splošni uredbi in ZVOP-2 (informiranje posameznikov, zagotovitev varne obdelave podatkov,…). IP pojasnjuje, da je privolitev le ena od pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov. To pomeni, da če upravljavec osebne podatke obdeluje na drugi ustrezni pravni podlagi, za takšno obdelavo osebnih podatkov privolitev ni dolžan pridobivati.

Poleg tega je treba pri objavi osebnih podatkov upoštevati namen takšne obdelave. V primeru, ki ga opisujete, bi šlo za objavo fotografij kot osebnih podatkov za akademske namene, kar pomembno tudi pri izbiri pravne podlage, da se uresničevanje pravice do svobode izražanja, ki vključuje akademsko izražanje, uravnoteži s pravico do varstva osebnih podatkov, kot to narekuje 85. člen Splošne uredbe.

Varstvo svobode izražanja v razmerju do pravice do varstva osebnih podatkov ureja ZVOP-2 v 73. členu. Skladno z drugim odstavkom tega člena se lahko v okviru svobode izražanja osebni podatki za namene obveščanja javnosti s strani medijev, književnega, umetniškega ali raziskovalnega ustvarjanja, resne kritike, obrambe kakšne pravice ali varstva upravičene koristi in izobraževanja ali izobraževanja prek javno dostopnih objav in publikacij, obdelajo, objavijo ali drugače razkrijejo, če:

1.je posameznik za obdelavo, objavo ali razkritje osebnih podatkov dal privolitev;

2.je posameznik osebne podatke že javno objavil ali dal na razpolago javnosti;

3.so osebni podatki na zakonit način že bili dostopni javnosti;

4.so bili osebni podatki pridobljeni na podlagi prisotnosti posameznika na javno dostopnih krajih ali dogodkih, kjer posameznik glede na vse okoliščine ne more razumno pričakovati varstva zasebnosti, ter na način, ki ne pomeni občutnega posega v razumno pričakovano zasebnost;

5.gre za zakonito objavo mnenja ali vrednostne ocene, kjer je objava osebnih podatkov nujna za utemeljitev tega mnenja ali vrednostne ocene;

6.so bili osebni podatki pridobljeni na drug zakonit način;

7.javni interes po obveščanju javnosti, pravica do obveščenosti ter svoboda izražanja prevladajo nad upravičenimi interesi varstva zasebnosti in drugih osebnostnih pravic posameznika ali

8.tako določa drug zakon.

Za zakonito objavo fotografij, iz katerih izhajajo osebni podatki, v okviru svobode izražanja mora biti torej izpolnjen eden izmed zgoraj navedenih pogojev. To velja tako za objavo fotografij kot osebnih podatkov v doktorski disertaciji kot tudi v primeru objav v poljudno-znanstvenih člankih na temo kulturne dediščine v tiskanih javnih občilih ali na spletu. Privolitev za obdelavo osebnih podatkov vam torej ne bi bilo treba pridobivati v primerih, ko bi bil izpolnjen kakšen drug pogoj iz drugega odstavka 73. člena ZVOP-2. IP pa ob tem dodaja, da uveljavljanje pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki se obdelujejo po tem členu, zagotavljajo sodišča v skladu z določbami drugih zakonov, ki urejajo svobodo izražanja in sodno varstvo.

Kot že navedeno, se določbe Splošne uredbe ter ZVOP-2 ne uporabljajo, če na fotografijah ni osebnih podatkov. To pa še ne pomeni, da posameznik nima pravice do morebitnega drugega pravnega varstva. Nasprotno, pravni red daje posamezniku vrsto zahtevkov, ki so namenjeni varstvu pravic zasebnosti in osebnostnih pravic. Vendar pa IP v zvezi z zahtevki posameznikov, ki temeljijo na 35. členu Ustave RS, nima pristojnosti, pač pa so tudi v teh primerih pristojna sodišča.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila

Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka