Jedro

Tožba zaradi molka organa bi bila možna le do vročitve drugostopenjske odločbe, ker pa je bila vložena po njeni vročitvi, je bila vložena prepozno.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je vložila pri tukajšnjem sodišču tožbo zaradi molka organa v zvezi z zahtevo za odpravo po nadzorstveni pravici in podredno za izrek ničnosti sklepa Tržnega inšpektorata RS št. 0610-1837/2011-13 z dne 7. 7. 2011. V tožbi med drugim navaja, da je z navedenim aktom Tržni inšpektorat Republike Slovenije tožeči stranki prepovedal izvajanja dejavnosti kolektivnega upravljanja avtorskih in sorodnih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del, pri čemer je navedel, da za opravljanje te dejavnosti tožeča stranka nima dovoljenja. Tožeča stranka v tožbi obsežno pojasnjuje, zakaj je po njenem mnenju ta odločitev neutemeljena. Navaja tudi, da je navedeno odločbo izpodbijala v upravnem sporu, ki se je vodil pri tukajšnjem sodišču pod opr. št. I U 1964/2011 in je bila tožba zavrnjena. Po mnenju tožeče stranke je odločitev o prepovedi izvajanja dejavnosti izdal stvarno nepristojen organ in pri tem je tudi kršil določila materialnega prava. Nadalje tožeča stranka navaja, da je prvostopenjski organ (tržni inšpektorat) v letu 2015 opravil nadzorni postopek z namenom kontrole izvršitve akta z dne 7. 7. 2011, pri tem pa je bil na zapisnik dan predlog oziroma zahteva za odpravo te odločbe po nadzorstveni pravici, oziroma podredno za obnovo postopka in za izrek ničnosti. Prvostopenjski organ na ta predlog ni odgovoril, zaradi česar je tožeča stranka dne 16. 9. 2016 poslala urgenco in opozorila prvostopenjski organ na molk organa. Vendar ta o predlogu in zahtevah tožeče stranke ni odločil, zaradi česar je tožeča stranka dne 18. 10. 2016 vložila zaradi molka organa pritožbo in zaradi neodzivnosti dne 21. 12. 2016 urgenco na podlagi drugega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Kljub temu drugostopenjski organ ni odločil o zahtevi tožeče stranke. Zaradi poteka roka za odločanje je v tem primeru nastopila negativna fikcija odločbe in je zato podana podlaga za tožbo v upravnem sporu zaradi molka organa. Tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ morata paziti na ničnostne razloge po uradni dolžnosti. Na ničnost konkretnega izpodbijanega upravnega akta mora tudi sodišče paziti po uradni dolžnosti. Če ugotovi, da je upravni akt, ki se izpodbija s tožbo v upravnem sporu, ničen, ga mora odpraviti ne glede na to, ali je tožnik to želel v tožbi. Tožeča stranka je tako po njenem mnenju izpolnila vse predpisane pogoje za vložitev tožbe, ki je zaradi opustitev dolžnosti tožene stranke utemeljena. V posledici molka organa predlaga sodišču, naj odloči v sporu polne jurisdikcije in akt tržnega inšpektorata z dne 7. 7. 2011 odpravi po nadzorstveni pravici, oziroma podrejeno, naj ga izreče za ničnega, oziroma podrejeno, naj ga odpravi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je res tožeča stranka dne 19. 10. 2016 na drugostopenjski organ naslovila pritožbo zaradi molka organa, o kateri pa je drugostopenjski organ odločil dne 20. 12. 2016 in je bila ta odločba tožeči stranki vročena dne 19. 1. 2017. O zahtevi za odpravo sporne odločbe prvostopenjskega organa po nadzorstveni pravici pa je drugostopenjski organ odločil že z odločbo z dne 18. 7. 2012. Sicer pa je Upravno sodišče s sodbo št. I U 1964/2011-5 z dne 8. 5. 2012 potrdilo odločbo z dne 7. 7. 2011 in tožbo tožeče stranke zavrnilo.

3. Tožeča stranka v pripravljalnih vlogah navaja, da je res drugostopenjski organ z odločbo z dne 20. 12. 2016 zavrgel njeno pritožbo zaradi molka v zvezi z zahtevo za odpravo izpodbijane odločbe po nadzorstveni pravici in zavrnil pritožbo v zvezi z izrekom ničnosti izpodbijane odločbe. Zoper odločbo je tožeča stranka dne 20. 2. 2017 vložila tožbo v upravnem sporu. V nadaljevanju pripravljalne vloge ponovno pojasnjuje, zakaj se ne strinja s sodbo Upravnega sodišča št. I U 1964/2011, ki se nanaša na zanjo sporno odločbo z dne 7. 7. 2011, in zakaj se ne strinja s to odločbo.

4. Tožena stranka je posredovala sodišču vlogo prvostopenjskega organa, v kateri ta pojasnjuje, zakaj je bila po njegovem mnenju odločba z dne 7. 7. 2011 pravilna.

K točki I izreka:

5. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

6. Tožeča stranka je vložila tožbo zaradi molka organa, ker po njenih navedbah na njeno vlogo kljub urgenci ni odgovoril prvostopenjski organ, po vloženi pritožbi in urgenci pa po njenih navedbah na vlogo ni odgovoril niti drugostopenjski organ. Po njenem mnenju je zaradi tega nastopila negativna fikcija odločbe in je zato to podlaga za tožbo v upravnem sporu zaradi molka organa. Tožeča stranka zaradi tega zahteva, naj sodišče odloči v sporu polne jurisdikcije ter samo odloči o njeni zahtevi za izrek ničnosti odločbe Tržnega inšpektorata z dne 7. 7. 2011. 7. Pogoji, ki morajo biti podani za vložitev tožbe zaradi molka organa so določeni v 28. členu ZUS-1, kjer so predvidene različne možne situacije, zaradi katerih je možno vložiti tožbo zaradi molka organa. Glede na navedbe tožeče stranke naj ne bi odločbe izdal niti prvostopenjski niti drugostopenjski organ. Tak molk organa je določen v četrtem odstavku 28. člena ZUS-1, kjer piše, da če organ prve stopnje, zoper katerega odločbo je dopustna pritožba, ne izda odločbe o zahtevi v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenim roku, ima stranka pravico obrniti se s svojo zahtevo na organ druge stopnje, ki je v tem primeru pristojen za odločanje. Zoper odločbo organa druge stopnje sme stranka sprožiti upravni spor; če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena, pa sme sprožiti upravni spor tudi, kadar ta organ ne izda odločbe. Glede na citirano določilo je torej tožba zaradi molka organa možna le v primeru, kadar ne samo prvostopenjski, ampak tudi drugostopenjski organ ne izda odločbe. V konkretnem primeru pa te okoliščine niso bile podane. Kot izhaja iz upravnega spisa, je drugostopenjski organ o pritožbi tožeče stranke zaradi molka organa v zvezi z zahtevo za izrek ničnosti odločbe tržnega inšpektorata z dne 7. 7. 2011 odločil in sicer z odločbo št. 0211-68/2016-7-DU z dne 20. 12. 2016, ki je bila tožeči stranki vročena 19. 1. 2017, kar je razvidno iz vročilnice, ki se nahaja v upravnem spisu. Tožba v upravnem sporu zaradi molka organa pa je bila vložena šele 24. 1. 2017, torej pet dni po tem, ko je bila tožeči stranki vročena odločba o njeni pritožbi. Tožba zaradi molka organa bi bila možna le do vročitve drugostopenjske odločbe, ker pa je bila vložena po njeni vročitvi, je bila vložena prepozno. Glede na navedeno je bilo treba na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavreči kot prepozno.

8. Sodišče še pojasnjuje, da je v skladu s stališčem Vrhovnega sodišča v sklepu št. I Up 196/2014 možno uveljavljati odpravo odločbe po nadzorstveni pravici in ničnost upravne odločbe najprej v upravnem postopku in šele zoper zavrnitev tega pravnega sredstva v upravnem postopku je možno sodno varstvo v upravnem sporu, v katerem pa sodišče tudi samo po uradni dolžnosti ves čas postopka pazi na ničnost upravnega akta, kot to določa drugi odstavek 37. člena ZUS-1. Tožeča stranka je to možnost tudi izkoristila in najprej v upravnem postopku uveljavljala navedeni dve izredni pravni sredstvi, po zavrnitvi njene pritožbe pa je vložila še posebno tožbo, o kateri pa še ni odločeno. Ker je tožeča stranka zoper odločbo o njeni pritožbi vložila posebno tožbo, ki se vodi pri tukajšnjem sodišču pod opr. št. I U 328/2017, ne bo prikrajšana za sodno varstvo v tej zadevi.

9. Glede na to, da je bila tožba zavržena iz procesnih razlogov, se sodišče do tožbenih navedb in navedb tožene stranke ni opredeljevalo.

K točki II izreka:

10. Po četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.