Jedro

Trditev upnika, da bi ga moralo sodišče prve stopnje pred svojo odločitvijo o vsebini teh obvestil seznaniti, nima podlage v določbah 2. odst. 141. čl. ZIZ. Zato tudi ustavitev po 2. odst. 141. čl. ZIZ ni pogojena s tem, da bi se upnika posebej seznanjalo in pozivalo, ali bo predlagal izvršbo še z drugimi sredstvi na drugih predmetih.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi z dne 10.2.2004 ustavilo za izvršilno sredstvo prenosa denarnih sredstev dolžnika pri organizaciji za plačilni promet. Ugotovilo je, da so za tako odločitev izpolnjeni pogoji iz 2. odst. 141. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju ZIZ).

Zoper ta sklep se pritožuje upnik in predlaga njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. tč. 339. čl. ZPP, saj o tem, da so banke vrnile sklepe sodišču, ni obvestilo upnika, ki bi moral biti o tem seznanjen in bi lahko v zvezi s tem podal ustrezno izjavo. Zaradi takšnega postopanja upniku ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Po določbah ZIZ ima upnik namreč pravico, da se izjasni o morebitnem drugem sredstvu izvršbe v skladu z določbo 3. odst. 34. čl. ZIZ vse do konca izvršilnega postopka. Upnik pa v konkretnem primeru te možnosti ni imel oz. mu je bila neupravičeno odvzeta.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da je imelo sodišče prve stopnje za svojo odločitev, da je ustavilo izvršbo na dolžnikovih transakcijskih računih pri D. d.d. in P. d.d., podlago v določbah 2. odst. 141. čl. ZIZ, saj sta navedeni finančni organizaciji, sodišče obvestili, da na dolžnikovem računu že več kot tri mesece od prejema sklepa o izvršbi ni bilo nobenih prelivov sredstev (list. št. 44 spisa) oz. da je dolžnik ukinil osebni račun (list. št. 45 spisa). Pritožbena trditev upnika, da bi ga moralo sodišče prve stopnje pred svojo odločitvijo o vsebini teh obvestil seznaniti, pa nima podlage v določbah 2. odst. 141. čl. ZIZ. To še zlasti, ker ni mogoče pritrditi stališču upnika, da mu zaradi takega postopanja sodišča ni bila dana možnost predlagati morebitnega drugega sredstva izvršbe v skladu z določbo 3. odst. 34. čl. ZIZ. Pravico, da predlaga izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih namesto, ali ob že dovoljenih sredstvih in predmetih, namreč upnik ne pridobi s tem, da se izvršba na do tedaj dovoljena sredstva ustavi, pač pa mu gre ta pravico neodvisno od tega. Zato tudi ustavitev po 2. odst. 141. čl. ZIZ, po mnenju pritožbenega sodišča, ni pogojena s tem, da bi se upnika posebej seznanjalo in pozivalo, ali bo predlagal izvršbo še z drugimi sredstvi na drugih predmetih. To niti iz določb 141.čl. ZIZ ne izhaja. Nenazadnje pa pritožbeno sodišče v obravnavani zadevi celo ugotavlja, da je upnik že v svojem predlogu z izvršbo na podlagi verodostojne listine, poleg izvršbe na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet, predlagal tudi rubež, cenitev in prodajo dolžnikovih premičnih stvari, pri čemer pa postopek s tem sredstvom oz. na teh predmetih sploh še ni bil zaključen. Zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo upnika zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).