Jedro

Družbenik bi lahko uspešno izpodbil zakonsko domnevo, če bi trdil in dokazal, da na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka dolžnik nima neporavnanih obveznosti za plačilo davkov in prispevkov, ki jih mora obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem. Tega dejstva pa pritožnik s pritožbo ni zatrjeval niti dokazoval, zato z njo ne more uspeti. Le s trditvami o tem, da ima dolžnik na Madžarskem odprt račun in na njem dovolj denarnih sredstev za plačilo zapadlih obveznosti upnice, domnevne baze v konkretnem primeru s tem ni uspel izpodbiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje začelo stečajni postopek nad dolžnikom A., d. o. o, ..., matična številka: ..., davčna številka: ... (1. točka izreka); za upraviteljico je imenovalo B. B. (2. točka izreka) in ugotovilo, da opravlja upraviteljica naloge in pristojnosti v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana: B. B. - odvetnica, matična številka: ... (3. točka izreka).

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil družbenik C. C. Navedel je, da mu ni jasno, od kod izvira terjatev stečajnega upnika, saj mu je znano, da je dolžnik od njega prejel le tri opomine in dolžnik je zapadle obveznosti po teh treh opominih v celoti poravnal. S tem je dolžnik dokazal, da je likviden in sposoben poravnati svoje obveznosti, nadalje pa tudi iz podatkov o računu dolžnika izhaja, da ni bil blokiran in da je poravnal vse znane mu zapadle obveznosti upnika. Če obstaja kakšna zapadla obveznost upnika, ima dolžnik na svojem računu .... odprtem pri Banki X, Madžarska, zadosti sredstev za njihovo poravnavo in jih je pripravljen nemudoma poravnati, kar dokazuje, da je plačilno sposoben in ni insolventen. Kot dokaz je priložil listine v madžarskem jeziku.

3. Na pritožbo družbenika je odgovorila upnica Republika Slovenija (RS), ki je predlagateljica tega stečajnega postopka, s predlogom, da jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne ter sklep sodišča prve stopnje potrdi.

4. O pritožbi se je izjavila tudi upraviteljica. Iz njene izjave izhaja, da dolžnik v Republiki Sloveniji že več let nima odprtega računa, saj je bil njegov račun pri Banki Y zaprt 25. 4. 2018, po ogledu na dan 9. 9. 2021 je ugotovila, da dolžnik na svojem poslovnem naslovu ne posluje že več let, v prostorih živijo druge osebe, dolžnik ima na objektu le tablo in nabiralnik, objekt nikoli ni bil v lasti dolžnika, iz izkaza poslovnega izida za zadnje leto pa izhaja, da dolžnik v letu 2020 ni imel nobenih prihodkov, nima nepremičnin, nima premoženjskih pravic ali vrednostnih papirjev, v lasti ima le dve neregistrirani vozili, starejšega letnika (Renault ... letnik 2006 in Renault ... letnik 2005). V bilanci stanja na dan 31. 12. 2020 ima dolžnik evidentirana kratkoročna sredstva v višini 13.252,23 EUR, ki jih je imel zavedene že pretekla leta, denarnih sredstev ni evidentiranih, pri tem pa ima negativni kapital v višini 19.550,65 EUR.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Družbenik dolžnika lahko domnevo insolventnosti izpodbija s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka, ki ji mora predložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen (četrti odstavek 234. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP), ne more pa izpodbijati obstoja upnikovih terjatev.1 Zato so nedovoljene vse navedbe družbenika v zvezi z obstojem terjatve upnice RS, ki je predlagateljica stečajnega postopka. Četudi to za odločitev ni bistveno, pa višje sodišče pritožniku pojasnjuje, da temelji terjatev upnice RS na Seznamu izvršilnih naslovov z dne 14. 6. 2021, ki je skladno z 9. točko drugega odstavka 145. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) izvršilni naslov, kar pomeni, da je terjatev upnika izkazana najmanj s stopnjo verjetnosti (prim. četrti odstavek 232. člena ZFPPIPP).

7. Za uspešnost družbenikove pritožbe mora slednji v skladu s četrtim odstavkom 234. člena ZFPPIPP neobstoj dolžnikove insolventnosti dokazati. Družbenik v pritožbi navaja, da ima dolžnik na Madžarskem odprt račun in na njem dovolj sredstev za plačilo obveznosti do upnice RS.

8. Insolventnost je v skladu z določbo 14. člena ZFPPIPP položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost; 1. točka prvega odstavka 14. člena), ali postane dolgoročno plačilno nesposoben (2. točka prvega odstavka 14. člena).

9. Upnica RS je v svojem predlogu za začetek stečajnega postopka, ki mu je sodišče prve stopnje sledilo z izpodbijanim sklepom, insolventnost dolžnika temeljila na zakonski domnevi trajnejše nelikvidnosti in se pri tem sklicevala: - na domnevo iz prve alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, saj je navedla, da dolžnik zamuja z izpolnitvijo njegove obveznosti za več kot dva meseca v znesku 8.637,50 EUR, kar predstavlja 26,33% njegovih obveznosti, ki znašajo glede na zadnje izkazano javno objavljeno letno poročilo 32.802,88 EUR, ter - na neizpodbojno domnevo iz 2. točke četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP, saj je navedla, da dolžnik nima poravnanih prispevkov za socialno varnost in davka iz naslova akontacije dohodnine od meseca januarja 2021 dalje, kar izhaja iz priloženega Seznama izvršilnih naslovov z dne 14. 6. 2021. 10. Po 2. točki četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba postala trajneje nelikvidna, če za več kot dva meseca zamuja s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem in tako stanje traja na dan pred vložitvijo predloga postopka zaradi insolventnosti. Gre za neizpodbojno zakonsko domnevo obstoja trajnejše nelikvidnosti kot stanja insolventnosti, če je podan dejanski stan - t. i. domnevna baza, ki je podlaga za zakonsko domnevo obstoja insolventnosti, na kar v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja upnica.

11. Družbenik bi zato lahko uspešno izpodbil navedeno zakonsko domnevo, če bi trdil in dokazal, da na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka dolžnik nima neporavnanih obveznosti za plačilo davkov in prispevkov, ki jih mora obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem. Tega dejstva pa pritožnik s pritožbo ni zatrjeval niti dokazoval, zato z njo ne more uspeti. Le s trditvami o tem, da ima dolžnik na Madžarskem odprt račun in na njem dovolj denarnih sredstev za plačilo zapadlih obveznosti upnice RS, domnevne baze v konkretnem primeru s tem ni uspel izpodbiti.

12. Neutemeljeno pritožbo družbenika je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), po tem ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Prim. sklepe VSL Cst 194/2017, Cst 154/2017 in Cst 25/2016.