- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 1060/99
ECLI:SI:VSLJ:1999:II.CP.1060.99 Civilni oddelek
Povzetek
- Vknjižbeno dovoljenje kot pravni temelj za vknjižboAli je vknjižbeno dovoljenje samo zase dovoljeno kot pravni temelj za vknjižbo?
- Utemeljenost pritožbeAli je pritožba predlagateljice utemeljena glede na veljavnost vknjižbenega dovoljenja?
- Pravni promet z nepremičninamiKako vknjižbeno dovoljenje vpliva na pravni promet z nepremičninami in davčne obveznosti?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Vknjižbeno dovoljenje samo zase ni listina, na podlagi katere bi bilo mogoče dovoliti vknjižbo, saj ne vsebuje veljavnega pravnega temelja.
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.
Zaznamba zavrnitve predloga pri vl. št. 253 k.o. se izbriše.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor predlagateljice zoper sklep Okrajnega sodišča v Kranju, Dn. št. 3703/98 z dne 1.2.1999, kot neutemeljen zavrnilo in odločilo, da ostane navedeni sklep v veljavi.
Zoper sklep se je pravočasno pritožila predlagateljica. V pritožbi navaja, da je vknjižbeno dovoljenje z dne 10.6.1998 razpolagalni pravni posel in da v skladu z 21. čl. Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK) predstavlja pravni temelj za vknjižbo služnostne pravice hoje in vožnje. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in sodišču prve stopnje naloži vknjižbo služnostne pravice hoje in vožnje na podlagi zemljiškoknjižnega predloga pritožnice z dne 6.7.1998. Pritožba ni utemeljena.
Na vse kar predlagateljica navaja v pritožbi je odgovorilo v razlogih izpodbijanega sklepa že sodišče prve stopnje, z razlogi prvostopnega sodišča pa se pritožbeno sodišče v celoti strinja. Pravilni so zaključki sodišča prve stopnje, da v primeru, če bi bilo vknjižbeno dovoljenje zadostna podlaga za vknjižbo, sodišče pri odločanju o vpisu ne bi več moglo po uradni dolžnosti paziti na ničnost pravnega posla, na to, ali so zemljiškoknjižnemu predlogu priložene listine, predpisane za vpis in ali so priloženi dokazi o izpolnitvi obveznosti po posebnih predpisih. Poleg tega bi se lahko na ta način začel odvijati ves pravni promet z nepremičninami, sklepanje pogodb bi ne bilo več potrebno, to pa bi predstavljalo tudi možnost izogiba davčnim obveznostim. Vknjižbeno dovoljenje samo zase, torej takšno, ki ne vsebuje veljavnega pravnega temelja, ni listina v pomenu določbe 21. člena ZZK, na podlagi katere bi bilo mogoče dovoliti vknjižbo.
Glede na navedeno je pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da vknjižbeno dovoljenje ni predpisana zemljiškoknjižna listina, ki jo določa 21. člen Zakona o zemljiški knjigi, zaradi česar je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 95. člena ZZK pritožbo predlagateljice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, obenem pa tudi odločilo o izbrisu zaznambe zavrnitve predloga pri vl. št. 253 k.o..