Jedro

V postopku za ugotovitev škode, njene višine in povzročitelja izdani sklep po 72. členu ZTPDR je procesnopravne narave in dokazuje zgolj obstoj procesne predpostavke iz 282. člena ZPP/77 za vložitev odškodninske tožbe delodajalca. Nima pa pravnih učinkov na materialnopravnem področju, saj se odškodninska odgovornost delavca ugotavlja v sodnem postopku po načelih obligacijskega prava.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožnika, s katero je zahteval ugotovitev nezakonitosti sklepa tožene stranke o njegovi odškodninski odgovornosti in povračilu škode. Presodilo je, da ne obstoji pravni interes tožeče stranke za uveljavljani tožbeni zahtevek, saj izpodbijani sklep tožene stranke nima pravnega učinka.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke z izpodbijanim sklepom zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočnemu sklepu sodišča druge stopnje je tožnik vložil pravočasno revizijo, s katero uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi revizije poudarja, da so izpolnjeni vsi materialnopravni pogoji za sodno varstvo, saj tožeča stranka skladno določilu 83. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90 - ZTPDR) izpodbija dokončen konstitutiven akt tožene stranke, s katerim je ustvarjeno določeno pravno razmerje. Ta akt ima po 23. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 - ZIZ) lastnost verodostojne listine, na podlagi katere je dovoljena izvršba. Zato ima tožnik pravni interes, da se z razveljavitvijo izpodbijanih sklepov tožene stranke odpravi negotovo stanje. Pravica do sodnega varstva je po stališču revizije ena od osnovnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zato sodišče ni imelo zakonite podlage za svojo drugačno odločitev. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije reviziji ugodi tako, da izpodbijana sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v meritorno odločanje.

Revizija je bila na podlagi določbe 390. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77-27/90 - ZPP/77, ki jo je na podlagi 498. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP še uporabiti) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi drugega odstavka 187. člena ZPP/77 lahko tožnik z ugotovitveno tožbo zahteva, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, če je tako določeno s posebnimi predpisi, ali če ima tožnik pravno korist od vložitve takšne tožbe preden zapade dajatveni zahtevek ali če ima tožnik kakšno drugo pravno korist. Zakon o temeljnih pravicah in obveznostih v 83. členu, na katerega se sklicuje revizija, ne dopušča možnosti vložitve tožbe na ugotovitev neobstoja odškodninske odgovornosti in povrnitve škode delavca. Škodo in okoliščine, v katerih je nastala, njeno višino in povzročitelja po 72. členu ZTPDR ugotavlja pristojni organ organizacije oziroma delodajalca s sklepom (1. in 2. odstavek). Če delavec ne povrne škode, ugotovljene s sklepom pristojnega organa oziroma delodajalca, se po 2. odstavku omenjenega zakonskega določila sproži postopek pred pristojnim sodiščem. Postopek in v tem postopku izdani sklep po 72. členu ZTPDR je procesnopravne narave in dokazuje zgolj obstoj procesne predpostavke iz 282. člena ZPP/77 za vložitev odškodninske tožbe delodajalca. Nima pa pravnih učinkov na materialnopravnem področju, saj se odškodninska odgovornost delavca ugotavlja v sodnem postopku po načelih obligacijskega prava. Zato je izpodbijani sklep drugostopnega organa tožene stranke skladno 2. odstavku 72. člena ZTPDR vseboval pravilen pravni pouk, da bo tožena stranka po brezuspešnem poteku trimesečnega roka uveljavila svoj odškodninski zahtevek napram tožniku pred pristojnim sodiščem.

Iz povedanega sledi, da s posebnim predpisom v obravnavanem primeru ni določena vložitev ugotovitvene tožbe. Tožnik vložitve tožbe tudi ni utemeljeval s pravno koristjo, ki bi jo imel v zvezi s kakšnih obstoječim, pa še nezapadlim dajatvenim zahtevkom proti toženi stranki. Utemeljeval jo je le s trditvami, da predstavlja izpodbijani sklep - formalnopravno in materialnopravno nezakonit - verodostojno listino v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, zato obstoja tožnikov pravni interes za sodno varstvo.

Takšna trditev sama po sebi ne zadostuje za utemeljenost pravne koristi za vložitev ugotovitvene tožbe. Predvsem je opozoriti, da izpodbijanega sklepa zaradi prej omenjene pravne narave o izkazanem obstoju procesne predpostavke, ni mogoče šteti kot verodostojne listine v smislu 2. odstavka 23. člena ZIZ. S sklicevanjem na njegovo formalno in materialnopravno nezakonitost pa tožnik tudi ne izkazuje svojega pravnega interesa. Po 2. odstavku 72. ZTPDR je dana aktivna legitimacija za vložitev odškodninske tožbe zaradi povzročene škode le delodajalcu, ne pa delavcu. Tako opredeljeni materialnopravni položaj tožniku ne daje pravnega interesa.

Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora izkazati pravni interes in sicer mora kot verjetno izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Ob dejstvu, da tožena stranka ni vložila tožbe v smislu 2. odstavka 72. člena ZTPDR, se kljub morebitni ugoditvi tožbenemu zahtevku pravni položaj tožeče stranke ne bi spremenil, zato pravna korist tožnika ni izkazana. Odločitvi sodišča druge in prve stopnje sta tako pravno pravilni, revizija, ki zatrjuje nasprotno, pa neutemeljena.

Glede na navedeno reviziji ni bilo moč ugoditi in jo je revizijsko sodišče potem, ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (386. člen ZPP/77), zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen).

Določbe ZPP in ZTPDR je sodišče na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije.