Jedro

Sodišče nima dovolj strokovnega znanja, da sklepa, da ni prišlo do dviga talne vode zaradi poplavljanja zemljišča v neposredni bližini zavarovane stvari, ker je do udora vode prišlo od spodaj in od strani. O teh vprašanjih bi moral povedati izvedenec.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki je od tožene stranke zahtevala plačilo 25.802,60 EUR s pripadki.

2. Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V 3. členu 3. odstavka Splošnih pogojev je med drugim določeno kritje škode za izliv vode, poplavo ali udor meteorne vode s strehe. Sodišče je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo, da je obrazložitev teh pojmov določenih v členih 29, 30 in 36 pogojev. Napačno pa je interpretiralo enega od pojmov poplave in sicer talne vode, ki je nastala zaradi poplavljanja zemljišča, v neposredni bližini zavarovanih stvari. Sodba pravi, da pojma poplave zaradi dviga podtalnice ni mogoče uvrstiti pod pojem poplave v smislu Splošnih pogojev. Spregleda pa, da je talna voda nastala zaradi poplavljanja zemljišča v neposredni bližini zavarovanih stvari. Talna voda je sinonim za podtalnico iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika. V konkretnem primeru gre za poplavo zaradi dviga podtalnice, ker se je dvignila talna voda. Povod za podtalnico je lahko tudi poplavljanje zemljišča v neposredni bližini zavarovanih stvari. Iz 9. točke obrazložitve izhaja zgolj, da je škodni dogodek povzročila podtalnica, ki pa ni bila rezultat poplavljanja zemljišča v neposredni bližini, temveč rezultat dvignjene podtalnice. B. je izpovedal, da je podtalnica na stene in plošče kleti delovala s hidrostatičnim pritiskom, kar je privzdignilo tla. Da je prišlo do potrganja stikov in privzdiga hidroizolacije in ometov v spodnjem delu stene, se vidi na fotografijah. Iz dopisa A. sledi, da so tam manjši lokalni potoki, značilnost reke K. pa je, da se na tem območju zateka v prod. Hiša je zgrajena celo višje, kot je po gradbenem dovoljenju. Sodišče zmotno sklepa, da do vdora podtalnice ni prišlo zaradi ojezitve. Pravilen izraz je, da je prišlo zaradi poplave vode v neposredni bližini. SSKJ ne pozna pojma o ojezitvi, pač pa zajezitev. 3. odstavek 30. člena pogojev govori o poplavi sosednjega zemljišča, kar je nekaj drugega od zajezitve. Ni jasno, na podlagi česa sodišče sklepa, da v kolikor bi prišlo do poplave zaradi poplavljanja zemljišča v neposredni bližini, bi talna voda prišla do kleti s strani in ne od spodaj. Zato je treba imeti potrebna strokovna znanja, izvedeniško mnenje pa na to ne odgovori. Voda ni vdrla iz strani zato, ker je tožeča stranka izvedla hidroizolacijo. V kolikor kvalitetna hidroizolacija je, ni bilo raziskano. Tožeča stranka trdi, da v kolikor ne bi imela dobre hidroizolacije, bi voda vdrla tudi iz strani. Tožeča stranka v pravdi trdi, da so padavine 7. 12. 2008 povzročile ojezitev v neposredni bližini tožnikove hiše. Sodišče sicer delno povzame vsebino dopisa A. z dne 22. 2. 2011. Ne oceni pa tistega dela dopisa, ki se nanaša na padavine, ki so lahko povzročile ojezitev ob potoku na območju S.. Sodišče se o tem ne izjavi. Ostalo je tudi neraziskano dejansko stanje.

3. Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje pri ugotavljanju dejanskega stanja, ni odgovorilo na navedbe tožeče stranke v zvezi z dopisom A. (list. št. 27 do 28). Po prejemu dopisa A. in po izvedeniškem mnenju je namreč tožeča stranka zožila svojo trditveno podlago tako, kot izhaja iz pripravljalne vloge na strani 52. Trdila je, da so padavine 7. 12. 2008 povzročile ojezitev v neposredni bližini tožnikove hiše in da je ta voda nato poplavila klet in povzročila škodo. Nato je tožeča stranka prepisala del pogojev, ki opredeljujejo poplavo (3. odstavek 30. člena pogojev). V sodbi pa sodišče postavi kot odločilno dejstvo, da ne gre za takšne primer, saj je škoda bila rezultat dvignjene podtalnice. Kot odločilno sodišče oceni (točka 9), da v kolikor bi do poplave prišlo zaradi poplavljanja zemljišča v neposredni bližini, ne bi prišlo do dviga hidroizolacije v tleh kleti, temveč bi talna voda do kleti prišla s strani.

6. Ker sodišče prve stopnje ni ocenilo zadnjega odstavka dopisa A. in ni odgovorilo na tisto tožbeno podlago, katero je nazadnje tožeča stranka modificirala v pripravljalni vlogi (na list. št. 50 do 53), je ostalo dejansko stanje, glede na ta zatrjevana dejstva, nepopolno ugotovljeno. Pritožba tudi utemeljeno opozarja, da sodišče nima dovolj strokovnega znanja, da sklepa, da ni prišlo do dviga talne vode zaradi poplavljanja zemljišča v neposredni bližini zavarovane stvari, ker je do udora vode prišlo od spodaj in od strani. Pritožba meni, da je zaradi hidroizolacije prišlo do vdora od spodaj in da je hidroizolacija ob strani zdržala pritisk vode.

7. Pritožbeno sodišče tudi nima dovolj znanja, da bi odgovorilo na te pritožbene navedbe, ki grajajo odločilne ugotovitve sodišča prve stopnje. O teh vprašanjih bi moral povedati izvedenec. Tako se izkaže, da je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in da ga je treba dopolniti. To je narekovalo razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (355. člen ZPP).

8. V nadaljevanju naj tako sodišče prve stopnje upošteva trditveno podlago tožeče stranke in oceni tudi del dokaza, ki ga sedaj ni ocenilo (list. št. 28). Treba bo tudi dopolniti izvedeniško mnenje, da se predoči trditev tožeče stranke, da je do vdora prišlo zaradi poplavljanja iz neposredne bližine in da je hidroizolacija zadržala vdor vode iz strani.

9. Če se bo pokazalo, da je prišlo do škode zaradi vdora podtalnice, tedaj ne gre za zavarovalni primer oz. nevarnost poplave, kot sta jo pravdni stranki dogovorili v 30. členu 3. odstavek pogojev (B1).

10. Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP.