Jedro

Predlagateljica ni uspela izkazati posebnih okoliščin primera, grozeče premoženjske škode, samovolje ali očitne krivice, ki bi utemeljevala izdajo predlagane začasne odredbe v sporih iz razmerij med solastniki.

Predlagateljica je podala neobrazložen dokazni predlog zaslišanja več prič. Sodišče prve stopnje je takšen dokazni predlog utemeljeno zavrnilo kot nesubstanciran. V dokaznem predlogu za zaslišanje prič je namreč potrebno natančno opredeliti, o čem naj bi priča vedela izpovedati (236. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je predlagateljica zahtevala, da se nasprotnemu udeležencu začasno do pravnomočne odločitve v tem postopku prepove odnašati pohištvo, opremo ter vse druge premičnine v hiši z naslovom L. ter odtujevati premičnine, ki se nahajajo v tej stavbi.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se iz razloga zmotne uporabe materialnega prava po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožuje predlagateljica s predlogom spremembe izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu predlagateljica za izdajo začasne odredbe ugodi.

Navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo neprerekanih dejstev, da je nasprotni udeleženec brez soglasja in vednosti predlagateljice pričel upravljati s sporno hišo. Prav zaradi razloga samovolje je predlagala začasno odredbo. Predlagala je ureditveno začasno odredbo zaradi zavarovanja njenega doma in pohištva, kar sodišče prve stopnje sploh ni presojalo. Sporno hišo je izključno uporabljala predlagateljica do odhoda v dom. V hišo se vrača občasno. Nasprotni predlagatelj ne sme spreminjati stanja hiše, ki je skupno premoženje in še ni bilo razdeljeno v naravi. Predlagateljica je predlagala zaslišanje prič, ki so videle odvažati pohištvo iz hiše. Zaradi invalidnosti je za predlagateljico osebna oprema in pohištvo še toliko bolj pomembno. Z vsakim posegom v dom in intimne stvari, nastane nenadomestljiva škoda. Vse potrebne okoliščine iz 151. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) je z verjetnostjo dokazala. Golo dejstvo, da je bil delež na skupnem premoženju že določen, ne daje drugemu solastniku pravice samovoljno razpolagati s premičninami. Priglaša pritožbene stroške.

3. Nasprotni udeleženec je odgovoril na pritožbo. Zavrača pritožbene očitke in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagateljica je navajala, da nasprotni udeleženec samovoljno posega v stanje hiše tako, da spreminja in iz hiše odnaša pohištvo, zato je predlagala izdajo začasne odredbe.

6. Sodišče na predlog udeleženca lahko izda začasno odredbo o ureditvi razmerij med solastniki, če to zahtevajo okoliščine primera, zlasti zato, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda, samovolja ali očitna krivica za posamezne solastnike oziroma uporabnike (151. člen ZNP-1).

7. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da predlagateljica zatrjevanih očitkov s stopnjo verjetnosti ni uspela dokazati, zato je predlog za začasno odredbo utemeljeno zavrnilo.

8. Zmotna je pritožbena graja, da nasprotni udeleženec ni prerekal navedb predlagateljice o uporabljanju in odtujevanju pohištva. V 2. točki tretje strani odgovora na predlog (spis na list. št. 12) je nasprotni udeleženec zgolj povzel očitke predlagateljice. Opisal je, kaj naj bi storil po mnenju predlagateljice. Iz takšnih navedb jasno izhaja, da s tem ne priznava, da naj bi očitana dejanja tudi res storil. V 5. točki odgovora na predlog pa je tudi izrecno navedel, da je na sporni nepremičnini opravljal le nujna vzdrževalna dela, uredil zunanjo okolico, porezal in odstranil odvečna drevesa ter grmovje. Takšnih navedb ni mogoče razumeti kot priznanje nasprotnega udeleženca, da spreminja in odnaša pohištvo iz hiše. 9. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh relevantnih navedb. Golo dejstvo, da predlagateljica z začasno odredbo predlaga zavarovanje ureditve njenega doma z opremo in pohištvom, samo po sebi ne zadostuje, da bi sodišče lahko začasni odredbi ugodilo. Prav tako ne med udeležencema nesporno dejstvo, da je predlagateljica gibalno ovirana. Bistveno je, da s stopnjo verjetnosti ni uspela dokazati, da nasprotni udeleženec odnaša pohištvo iz hiše in spreminja njegovo stanje in bo tako verjetno ravnal tudi v bodoče. Predlagateljica torej ni uspela izkazati posebnih okoliščin primera, grozeče premoženjske škode, samovolje ali očitne krivice, ki bi utemeljevala izdajo predlagane začasne odredbe v sporih iz razmerij med solastniki.

10. Predlagateljica je podala neobrazložen dokazni predlog zaslišanja več prič. Šele sedaj v pritožbi navaja, o čem naj bi konkretna priča vedela izpovedati. V tem delu gre za nedovoljeno pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati. V predlogu za izdajo začasne odredbe je zgolj navedla imena prič. Sodišče prve stopnje je takšen dokazni predlog utemeljeno zavrnilo kot nesubstanciran. V dokaznem predlogu za zaslišanje prič je namreč potrebno natančno opredeliti, o čem naj bi priča vedela izpovedati (236. člena ZPP).

11. Sodišče prve stopnje je zadostno presojalo vse relevantne okoliščine v zvezi s predlagano začasno odredbo, ki pa jih predlagateljica s stopnjo verjetnosti ni uspela dokazati.

12. Pritožbeni očitki se tako izkažejo kot neutemeljeni. Ker drugih kršitev, ki jih pritožbeno sodišče preizkusi po uradni dolžnosti, ni našlo (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo predlagateljice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

13. V nepravdnem postopku krije vsak udeleženec svoje stroške, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek 40. člena ZNP-1). Zakon določa drugače za skupne stroške, ki jih v postopku za ureditev razmerij med solastniki krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih deležev na stvari (153. člen ZNP-1). Ker skupni stroški v pritožbenem postopku niso nastali, krijeta udeleženca vsak svoje stroške pritožbenega postopka.