Jedro

Pritožbeno neutemeljena graja, da je prvostopno sodišče zneske zaokroževalo le navzgor, ne upošteva, da ocena potreb obeh mladoletnih otrok zaradi določitve preživninske obveznosti nikakor ne predstavlja matematične operacije golega seštevanja stroškov, temveč zahteva celovito tehtanje o tem, kolikšen znesek zadostuje ustrezni materialni zagotovitvi otrokovih potreb, ki se vsakomesečno spreminjajo, kar se odraža v variabilnosti in določeni nepredvidljivosti praviloma višjih stroškov, zato jih tudi ni moč izračunati v natančnem in fiksnem znesku.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v točki IV izreka.

V preostalem se pritožba zavrne in se v še izpodbijanih delih potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Po tem, ko sta udeleženca v dne 5. 9. 2022 sklenjeni delni sodni poravnavi uredila med njima prvotno sporna vprašanja glede varovanja pravic in koristi obeh njunih mladoletnih sinov,1 je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom z dne 25. 1. 2023 odločilo o še preostalem odprtem vprašanju preživljanja otrok od 1. 9. 2022 dalje. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sklenilo, da: - je dolžan oče – predlagatelj namesto preživnine, določene s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Celju opr. št. N 13/2013 z dne 23. 1. 2013, od 1. 9. 2022 dalje prispevati za preživljanje mld. A. A. in mld. B. B. na 310,00 EUR zvišano mesečno preživnino za vsakega, skupaj tako po 620,00 EUR mesečno za oba; - je dolžan oče do pravnomočnosti sklepa zapadle preživninske obveznosti, zmanjšane za znesek 300,00 EUR, poravnati v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo do dneva plačila, in v bodoče dospevajoče mesečne preživninske obroke do vsakega 18. dne v mesecu za tekoči mesec, vse na TRR matere mladoletnih otrok, pri čemer je dolžan s sklepom določeno preživnino plačevati do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v RS, odtlej dalje pa v valoriziranem znesku, v skladu z vsakokratnimi obvestili pristojnega CSD, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude posameznega preživninskega obroka do dneva plačila.

Pod točko II izreka je zavrnilo predlog nasprotne udeleženke v presežku za še zahtevano zvišanje preživnine do 420,00 EUR od 1. 9. 2022 dalje, pod točko III pa ni ugodilo predlogu predlagatelja za določitev preživnine v višini 300,00 EUR mesečno za oba otroka. Pod točko IV izreka je sklenilo, da je oče dolžan v roku 15 dni izročiti svojima mladoletnima otrokoma njuna stacionarna/namizna osebna računalnika (modeli so udeležencem poznani), in da je dolžan v danem roku dostaviti ali poskrbeti za dostavo obeh osebnih računalnikov na dom mladoletnih otrok, na naslov ...; v kolikor v danem roku obveznosti ne bo izpolnil, bo dolžan v nadaljnjem roku petnajst dni plačati na TRR matere mladoletnih otrok denarni znesek po 500,00 EUR za vsakega otroka, torej v skupni višini 1.000,00 EUR brezobrestno, v primeru zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo do dneva plačila. Pod točko V izreka je odločilo, da udeleženca nosita vsak svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje predlagatelj (po nasprotnem predlogu nasprotni udeleženec; v izreku in v nadaljevanju obrazložitve predlagatelj) po pooblaščencu, in izpodbija sklep v točkah I, III in IV izreka. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s členom 42 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), in predlaga, da se pritožbi ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se v točki I določi na 150,00 EUR znižano vsakomesečno preživnino za vsakega otroka, v točki III ugodi njegovemu predlogu za določitev preživnine v višini 300,00 EUR mesečno za oba otroka ter da se točko IV. izpodbijanega sklepa odpravi.

V pritožbi graja po sodišču uporabljeni način za izračun stroška najemnine za najemniško stanovanje nasprotne udeleženke, v katerem biva še njen polnoletni sin, ki mora kot odrasla zaposlena oseba v skupnem gospodinjstvu prispevati svoj delež stroškov. Ta je napačen, ker je sodišče strošek najemnine pred odbitkom delilo s „4“, čeprav bi moralo najprej odbiti delež odrasle osebe (polnoletnega sina) in razliko deliti s „3“, ni pa se niti opredeljevalo do primernosti višine prispevka C. C., kljub priznanju nasprotne udeleženke, da polnoletni sin prispeva po 200,00 EUR mesečno. Prvostopnemu sodišču očita pristranskost zaradi vključevanja stroškov starejšega zaposlenega sina v izračun stroškov in ker je med postopkom upoštevalo in verjelo večini izjav nasprotne udeleženke. Nadalje izraža nestrinjanje z višino opredeljenih potreb obeh otrok, ki so previsoki ter neizkazani,2 strošek naročnine za mobilna telefona mld. otrok ni preživninsko breme zavezanca, stroška za prostočasno aktivnost mld. A. A.) zaradi uspešnosti sina ni, saj so vsi stroški pokriti s strani kluba, sodišče pa tudi ne bi smelo upoštevati stroškov, povezanih s treningi košarke sina B. B., ker sin v času izdaje odločbe ni obiskoval nobene plačljive dodatne aktivnosti. Previsok je strošek iz naslova prevozov otrok in tudi nasprotne udeleženke. Poleg tega je sodišče matematično napačno izračunalo višino preživnine glede na višino postavk, ki jih je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, posamične zneske pa je zaokroževalo navzgor. Znesek vseh postavk priznanih stroškov in potreb na otroka znaša 536,50 EUR in ne 580,00 EUR ter na letni ravni skupaj za oba otroka 1.073,00 EUR, in ne 1.160,00 EUR. Zato je njegov predlog, glede na stroške preživljanja otrok v višini 623,08 EUR na mesec za oba, za preživninsko obveznost v višini 300,00 EUR na mesec za oba otroka skupaj ter 150,00 EUR na mesec za enega otroka povsem utemeljen.

Nadalje graja napačno ugotovitev njegovih povprečnih mesečnih prejemkov, ki po sodišču presegajo 1.800,00 EUR; njegova povprečna mesečna plača znaša 1.160,00 EUR. Priznava, da prejema osnovno plačo in dodatke v znesku cca. 1.700,00 EUR, vendar so dodatki iz naslova dela vezani na stroške dela, ki nastanejo le, v kolikor dejansko dela. Variabilni dodatki niso zaslužek, s katerim bi lahko konstantno razpolagal in na katerega bi lahko računal, poleg tega pa zaradi neenakomernega delovnega časa ter izkazanega spremenjenega zdravstvenega stanja nima več možnosti dodatnega zaslužka. Izpodbija oceno lastnih življenjskih stroškov. Nadalje sodišče ni zadostno upoštevalo njegovega slabega zdravstvenega stanja ter stroškov prehrane, ki so nujno potrebni, saj je izkazal, da ima zaradi ireverzibilne sladkorne bolezni tipa 2 in ostalih pridruženih bolezni, katerih diagnoza je še vedno v teku, močno povečane osebne izdatke za osnovno zdravo prehrano, s katero poskuša ohranjati maksimalen standard zdravja, ki hkrati pomeni nezmožnost plačevanja enormno visoko določene preživnine. Njegova nova partnerka ne prebiva pri njem ves čas, in tega nasprotna udeleženka z nobenim dokazom tekom postopka ni izkazala, pa vendar se je sodišče na njeno izjavo oprlo ter predlagatelju ni priznalo potrebnega stroška za zdravo prehrano, ker je ocenilo, da partnerka zmore prispevati k stroškom za prehrano.

3. Ne strinja se niti z odločitvijo o dolžni izročitvi namiznih računalnikov svojima mladoletnima otrokoma. Z nakupom rabljenih komponent stacionarnih računalnikov iz druge roke je komponente s svojim lastnim znanjem sestavil v delujočo celoto stacionarnih računalnikov, ki ju nima več, saj sta bila poškodovana v indirektnem udaru strele, popravilo pa ni bilo ekonomsko smiselno. Sodišče je ugotavljalo vrednost novih prenosnih računalnikov, kar predstavlja popolnoma drug cenovni in namenski aspekt uporabe računalniške opreme, zato mu je neutemeljeno naložilo plačilo 1.000,00 EUR.

4. V odgovoru na pritožbo nasprotna udeleženka (po nasprotnem predlogu predlagateljica; v izreku in v nadaljevanju obrazložitve nasprotna udeleženka) oporeka utemeljenost pritožbenih navedb. Iz njenega pritrjevanja zaključkom prvostopnega sodišča je razbrati, da smiselno predlaga zavrnitev pritožbe.

5. Pritožba predlagatelja je delno utemeljena.

6. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje3 preizkusilo v pritožbeno izpodbijanem delu in v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ter po uradni dolžnosti glede bistvenih kršitev določb postopka in pravilne uporabe materialnega prava. Predlagatelj sklep sodišča prve stopnje obrazloženo izpodbija v delu, ki se nanaša na njegovo spremenjeno preživninsko obveznost do skupnih mladoletnih otrok po 1. 9. 2022, za katero zatrjuje, da je previsoka, in da bi bila primerna v znesku 300,00 EUR za oba otroka skupno, in na obvezo glede izročitve namiznih računalnikov otrokoma (točka I, III in IV izreka).

7. Materialno pravno podlago za pritožbeno sporno višino zvišane preživnine mladoletnima otrokoma za obdobje po 1. 9. 2022, ob tem ko pritožnik ne oporeka samemu nastopu spremenjenih razmer, ki so v skladu s členom 197 Družinskega zakonika (DZ) podlaga za odločanje v konkretni zadevi,4 je sodišče prve stopnje pravilno navedlo5 in se nanjo oprlo. Poleg že citirane določbe jo predstavljajo še določila prvega in petega odstavka 183., 189. in 190. člena DZ, vse upoštevaje tudi določbo člena 7 DZ, katerega vsebini je prvostopno sodišče pri svoji presoji sledilo, pri čemer pritožbeno sodišče še posebej izpostavlja, da se tudi pri odločanju o spremenjeni preživninski obveznosti in pri spremenjenim razmeram ustrezni porazdelitvi preživninskega bremena med oba starša upoštevata varstvo in skrb, ki jo je otrok deležen od vsakega od staršev. Sodišču druge stopnje se dvom v pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje, ki se nanaša na zvišanje preživnine za vsakega od obeh mladoletnih otrok, ni porodil, saj je dokazna ocena prvostopnega sodišča prepričljiva in izkustveno sprejemljiva. Pritožba obrazloženo ne uveljavlja bistvenih kršitev postopka, po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev postopka pa ni bilo zaslediti. Sodišče druge stopnje zato v izogib ponavljanju v omenjenem obsegu povzema razloge sodišča prve stopnje iz obrazložitve v točkah 16 do 25, in še dodatno odgovarja na pritožbene trditve, kot sledi iz nadaljevanja obrazložitve.

8. Stroške najemnine za najemniško stanovanje na naslovu ..., četudi je v njem v času odločanja na prvi stopnji poleg dveh mladoletnih sinov in nasprotne udeleženke kot najemnice bival tudi že polnoletni in zaposleni sin slednje,6 ter stroške bivanja, ki so dejansko nastajajoči stroški zaradi bivanja štirih oseb v stanovanju, je prvostopno sodišče ustrezno porazdelilo na način, da ti bremenijo vsakega od štirih stanovalcev, na katere se v enakih delih razporedi nanje odpadli delež teh stroškov. Polnoletni sin je kot odrasla zaposlena oseba v skupnem gospodinjstvu, kot to pravilno ugotavlja pritožba, res dolžan prispevati svoj delež stroškov, vendar gre za razmerje med slednjim in nasprotno udeleženko kot najemnico, ki na ugotavljanje preživninskih potreb in stroškov obeh mladoletnih upravičencev nimajo pravno pomembnega vpliva, zaradi česar prvostopnemu sodišču ni bilo potrebno vrednotiti in se opredeljevati do primernosti višine prispevka C. C. k stroškom bivanja oz. stroškom najemnine. Način izračuna, ki temelji na upoštevanju kriterija števila oseb, od katerih je odvisna višina stroškov bivanja kot celota, ne odstopa od izračunov v podobnih primerih in ne pomeni, da predlagatelj s plačevanjem preživnine za svoja mladoletna otroka dejansko preživlja še C. C., kot to sicer neutemeljeno zatrjuje pritožnik. Ob obrazloženem pritožba ne more uspeti z navedbo, da bi sodišče pri izračunu moralo upoštevati bivalni strošek v višini 370,00 EUR namesto 740,00 EUR, od katerega na oba mladoletna sinova skupaj odpade znesek 246,00 EUR. Neutemeljen je posledični očitek o pristranskosti prvostopnega sodišča zaradi vključevanja stroškov starejšega zaposlenega sina v izračun stroškov, v pravilnost katerega pritožbeno sodišče nima pomislekov. Po prepričanju slednjega na materini izpovedi o posameznih zneskih bivalnih stroškov temelječa ocena o skupnem znesku teh stroškov v višini 740,00 EUR, kot to izhaja iz točke 18 izpodbijane obrazložitve, ni niti pretirana niti nesorazmerna,7 zato ni na mestu pritožnikovo narekovanje racionalizacije stroškov nasprotne udeleženke s selitvijo v primernejše stanovanje. Pritožbeni očitek, da je prvostopno sodišče upoštevalo in verjelo večini izjav nasprotne udeleženke, čeprav te največkrat niso bile izkazane ali podkrepljene s kakršnim koli dokazom, ob tem, ko se predlagatelj ni odzval na vabilo na narok z zaslišanjem, je posplošen. Isto velja za navedbo, da je sodišče prve stopnje zgolj pavšalno obrazlagalo, da nasprotni udeleženki verjame, zaradi česar na takšno pritožbeno grajo ni moč odgovoriti konkretizirano, medtem ko v pritožbi zatrjevana vrednost bazena ni predmet obrazložitve izpodbijanega sklepa.

9. Pritožba neutemeljeno izpodbija dejanske zaključke sodišča prve stopnje o mesečnih potrebah obeh mladoletnih otrok, ki jih je sodišče sprejelo ob upoštevanju trditev obeh udeležencev oz. na podlagi izvedenega dokaznega postopka. Da je sodišče ob stroških šolskih potrebščin vsakega mladoletnega otroka na začetku šolskega leta (vključno s stroški dokupovanja) v višini približno 300,00 EUR8 utemeljeno upoštevalo tudi nakup drugega potrošnega materiala, potrebnega za šolo, pokritje izdatkov za vstopnice in šolske predstave, za vozovnice za ekskurzije ter plačilo stroškov šole v naravi, pritožba ne oporeka. Ne strinja pa se z zaključkom, da vsi omenjeni stroški skupaj znašajo vsaj 30,00 EUR povprečno mesečno za vsakega otroka, ter ponuja svoj izračun.9 Pri tem spregleda, da je sam predlagatelj v svojem predlogu višino stroškov šolskih potrebščin med šolskim letom opredelil na 25,00 EUR vsakomesečno za oba otroka. Zato ob strošku 300,00 EUR za oba otroka ob začetku šolskega leta10 in ob pritožbeno po višini z ničemer obrazloženih zatrjevanih drugačnih dodatnih izdatkih, razen za šolo v naravi (katere je pravilno opredelilo11 in upoštevalo prvostopno sodišče), po sodišču ocenjeni znesek vsaj 30,00 EUR vsakomesečno, ni pretiran.

10. Nestrinjanje pritožnik izraža tudi z ugotovljenim stroškom za obleko in obutev, ki ga je sodišče ocenilo na 70,00 EUR na mesec za vsakega mladoletnega otroka, čeprav je bilo na naroku dne 5. 9. 2022 med udeležencema celo sporazumno ugotovljeno, da znaša strošek obleke in obutve za vsakega otroka 90,00 EUR vsakomesečno. Nerazumljiva je pritožnikova graja o podvojitvi zneska pri končnem izračunu potreb otrok. Predlagatelj, ki ni izkoristil možnosti, da bi za ugotavljanje potreb mladoletnih otrok pomembna in zanj sporna dejstva dokazoval s svojo izpovedjo, ki je dokazno sredstvo,12 s posplošenimi navedbami, da otrokoma ni potrebno vsak mesec kupovati novih oblačil in obutve, kot tudi ne v večjem obsegu, saj čeprav sta otroka v obdobju hitrejše rasti, lahko mlajši otrok nosi obleke starejšega otroka, ob razpoložljivih dohodkih pa se pričakuje varčnejše kupovanje stvari, izbira oblačil pri cenejših ponudnikih ter koriščenje možnosti kupovanja oblačil in obutve v času razprodaj, ne more uspešno omajati višine po sodišču ocenjenega stroška, ki tudi ni nesorazmeren. Tudi glede pritožbeno zatrjevanega previsoko ocenjenega zneska izdatka za osebno nego, frizerja in kozmetiko (v povprečju 20,00 EUR mesečno za vsakega mladoletnega otroka), v zvezi s čimer pritožnik ponuja svojo lastno oceno o primernosti izdatka,13 pritožbeno sodišče izpostavlja, da znesek ni pretiran, in je prav tako nižji od po obeh udeležencih na naroku dne 5. 9. 2022 sporazumno ocenjenega istovrstnega izdatka.14 Prav tako sta bila starša na istem naroku sporazumna o izdatku 100,00 EUR letno za vsakega otroka iz naslova obiskovanja rojstnodnevnih praznovanj, kar je predstavljalo podlago za oceno tega stroška prvostopnemu sodišču kot primernega, glede na to, da nespornih dejstev ni potrebno dokazovati, kot to predvideva člen 214/1 ZPP, tej oceni pa se pridružuje tudi pritožbeno sodišče. 11. Nestrinjanje zaradi upoštevanja stroška za prostočasno šahovsko aktivnost mld. A. A., ker po pritožbenih navedbah zaradi uspešnosti sina ni potrebno glede šaha plačati nič, ker so vsi stroški pokriti s strani kluba, kar sicer po navedbah staršev med postopkom na prvi stopnji ni bilo sporno, je neutemeljeno. Nasprotna udeleženka je namreč izpovedala o dodatnem izdatku 7,00 EUR, nastajajočem zaradi stroškov prevozov sina na občasna tekmovanja, kar je prvostopno sodišče dokazno presojalo in ustrezno obrazložilo v točki 18 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Da omenjenih potnih stroškov ni mogoče šteti za potreben izdatek, ker je pokrit s strani kluba, je predlagatelju lasten zaključek. Prvostopno sodišče je med stroške pravilno štelo tudi izdatke zaradi treningov košarke sina B. B. v višini 25,00 EUR, o čemer je izpovedovala mati; na podlagi njene izpovedi, povzete v točki 18 obrazložitve izpodbijanega sklepa, je razbrati, da gre za v času prvostopne odločitve gotovo nastale in skorajšnje stroške, katerih nastanek je bil vezan zgolj na nakup avtomobila s strani matere zaradi potrebnih prevozov sina na aktivnost, katerega pa je mati v izpovedi že potrdila. Zato odločitvi, na kateri se sklicuje pritožnik,15 in ki v okviru ugotavljanja potreb otroka odrekata priznanje zgolj morebitnih prihodnjih stroškov, nista primerljivi.

12. Neutemeljena je nadaljnja pritožbena graja glede previsoke ocene stroškov šolske prehrane v znesku 25,00 EUR mesečno za vsakega od obeh mladoletnih otrok. Glede slednje pritožnik navaja, da jo je sodišče sprejelo zgolj na podlagi izpovedi nasprotne udeleženke, pri čemer je dosojeni znesek bistveno previsok, ker so bila kosila v šoli za mladoletna otroka odpovedana že v začetku šolskega leta, malica pa znaša v povprečju 16,00 EUR na mesec za oba. V zvezi z navedbami o odpovedanih malicah z začetkom šolskega leta in s pritožbi predloženima listinama (izpis iz aplikacije LoPolis in izračun povprečnih stroškov šolske prehrane za oba sinova)16, pritožbeno sodišče izpostavlja, da gre za nova dejstva in nove dokaze, ki jih sodišče ne sme upoštevati, ker z njimi pritožnik dokazuje svoje trditve o nižjih potrebah otrok, torej ne gre za dejstva oz. dokaze, ki bi bili v korist otrok,17 ob čemer pa gre vendarle dodati, da gre za oceno potreb otrok, kot bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, pri čemer takšen znesek šolske prehrane ni pretiran.

13. Strošek naročnine za mobilna telefona v višini 12,50 EUR za vsakega otroka, za katerega tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da ni nesorazmeren, pritožnik izpodbija z navedbo, da je prvostopno sodišče oceno temeljilo zgolj na navedbah nasprotne udeleženke, ki ni predložila primernih dokazov o višini stroška. Pri tem spregleda, da je v času kritja tega stroška s strani očeta, preden ga je prenehal plačevati, izdatek znašal celo 31,00 EUR vsakomesečno. Sklicevanje na nekoristnost mobilne naprave za psiho - socialni razvoj in na sodno prakso starejšega datuma (VSL I Cp 1837/2002), ki ni odraz vsesplošnega napredka na vseh področjih življenja, in vpliva na oceno potrebnosti stroškov, ni prepričljiva.

14. Ocena stroškov počitnic na letnem nivoju, torej ne glede na pogostost dopustov, ki je za predlagatelja v pritožbi sporna, temelji na podlagi sporazumne ocene obeh staršev na naroku dne 5. 9. 2022 (300,00 EUR letno oz. 25,00 EUR vsakomesečno za vsakega otroka),18 in jih pritožnik z navedbami o pretirani oceni zneska glede na minimalen delež v turističnem aranžmaju, ki odpade na otroka, ne more izpodbiti, tudi ne z lastnim zaključkom, da znaša strošek počitnic mesečno 10,00 EUR na mesec za oba otroka. Za mesečni izdatek za razvedrilo, ki mu je prvostopno sodišče, kot to izhaja iz točke 18 obrazložitve, dalo vsebino, in ga nato ocenilo na (preostalih) 10,00 EUR vsakomesečno za vsakega otroka, kar glede na konkretne okoliščine ni pretiran znesek niti po oceni pritožbenega sodišča, pritožnik ponuja le svoj lastni, z ničemer obrazloženi zaključek, da bi bil ta primernejši v višini 5,00 EUR vsakomesečno za vsakega od otrok.

15. Pritožbena graja glede previsoke ocene skupnih prevoznih stroškov v višini 180,00 EUR oz. za otroka v višini 80,00 do 100,00 EUR mesečno, temelji na pritožniku lastnem mnenju, ki je dokazno povsem nepodprto. Nasprotno je prvostopno sodišče svoj zaključek temeljilo najprej na vsebinski presoji konkretnih dejstev, ugotovljenih v dokaznem postopku, na podlagi katerih je strošek iz tega naslova ustrezno ocenilo, in tudi pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi ugotovitvami in zaključki, ki izhajajo iz točke 18 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pritožbene navedbe, da je napačno upoštevanje štirikratne poti (32 km vožnje na dan), ker je potrebno potne stroške racionalizirati in mati pri vožnji otrok v šolo, četudi otroka vsako jutro vozi v šolo in ju pride iskat, spotoma lahko opravi še kakšne druge opravke, upoštevati pa bi bilo potrebno še počitniški čas, predstavljajo pritožnikovo nestrinjanje z zaključki sodišča, ki pa temelji na njegovem zgolj lastnem stališču.19

16. Pritožbeno sicer neutemeljena20 graja, da je prvostopno sodišče zneske zaokroževalo le navzgor, ne upošteva, da ocena potreb obeh mladoletnih otrok zaradi določitve preživninske obveznosti nikakor ne predstavlja matematične operacije golega seštevanja stroškov, temveč zahteva celovito tehtanje o tem, kolikšen znesek zadostuje ustrezni materialni zagotovitvi otrokovih potreb, ki se vsakomesečno spreminjajo, kar se odraža v variabilnosti in določeni nepredvidljivosti praviloma višjih stroškov, zato jih tudi ni moč izračunati v natančnem in fiksnem znesku. V zvezi z očitkom o matematično napačnem izračunu višine preživnine glede na višino postavk,21 gre zato ob obrazloženem zgolj dodati, da preračun ocenjenih stroškov, obrazložen v točki 18 obrazložitve izpodbijanega sklepa, v bistvenem ne odstopa od v 19. točki ocenjenega in povzetega zneska v približni višini 580,00 EUR za vsakega od obeh mladoletnih sinov.22 Pritožbenemu očitku, da je prvostopno sodišče zaradi napake priznalo za 87,00 EUR višje stroške, kot jih navaja v obrazložitvi sklepa, ni moč pritrditi.

17. Pritožba nadalje tudi neutemeljeno graja po oceni pritožbenega sodišča pravilen zaključek prvostopnega sodišča glede pridobitnih zmožnosti pritožnika, sprejet na podlagi izvedenega dokaznega postopka, v okviru katerega je sodišče v skladu s členom 8 ZPP presojalo listinske dokaze (uradni podatki FURS, plačilne liste), kar je vse obširno obrazložilo v točki 20 izpodbijanega sklepa. Ob tem, ko pritožnik z ničemer ne izkaže pritožbene navedbe o povprečni mesečni plači v višini 1.160,00 EUR, in ko v nadaljevanju celo priznava, da prejema osnovno plačo in dodatke v višini 1.700,00 EUR,23 z navedbami, da slednji predstavljajo variabilne dodatke, ki niso zaslužek, s katerim bi lahko konstantno razpolagal in nanj računal, kar je sicer posplošena trditev, ki je v nasprotju z ugotovitvami dokaznega postopka, slednjih ne more omajati. Trditev, da zaradi neenakomernega delovnega časa nima več možnosti dodatnega zaslužka, je, v kolikor se nanaša na obdobje v času prvostopnega odločanja, neupoštevna novota (člen 34 ZNP-1), v kolikor pa gre za kasnejše spremenjene okoliščine, teh učinek pravnomočnosti ne zajema. Prvostopno sodišče je v okviru preživninskih zmožnosti očeta upoštevalo tudi njegovo zdravstveno stanje, v zvezi s katerim pritožnik v pritožbi ne izpodbija dejanskih ugotovitev. Pritožbeno tudi ni nasprotovano ugotovitvam, da je nasprotna udeleženka v času odločitve prvostopnega sodišča bila brez zaposlitve, in da ji odločbi o odmeri denarne socialne pomoči ter o denarnem nadomestilu še nista bili izdani, kot je to opredeljeno v 21. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Ob tem, ko je prvostopno sodišče ugotovilo življenjske stroške obeh udeležencev (v točkah 18, 20 in 21), in glede slednjih opravilo prepričljivo dokazno oceno, navedba o pritožnikovem strošku ogrevanja na pelete v višini 500,00 EUR pa je pritožbena novota, ki je pritožbeno sodišče ne more upoštevati,24 ni moč slediti navedbi, da imata mladoletna otroka skupaj s prispevkom vsakega starša na razpolago znesek, ki je nesorazmeren ter pretirano visok glede na njegove finančne zmožnosti.

18. Nadaljnja navedba pritožnika, da mu prvostopno sodišče ni v celoti priznalo stroškov, ki jih ima na lokaciji nebivalne lastniške nepremičnine na naslovu ..., kot tudi ne na naslovu najema stanovanja (...), ni konkretizirana, da bi lahko pritožbeno sodišče nanjo odgovorilo bolj določno. Z oceno prvostopnega sodišča o realnih stroških pritožnikove prehrane v višini 300,00 EUR vsakomesečno, vključno z vplivom pritožnikovega zdravstvenega stanja in določenim prispevkom njegove partnerke na ta strošek, ki ga je pravilno dokazno ovrednotilo in mu v točki 20 namenilo znaten del obrazložitve, se pritožbeno sodišče strinja.

19. Glede na potrebe obeh mladoletnih sinov A. A. in B. B., upoštevaje preživninske zmožnosti obeh staršev in porazdelitev preživninskega bremena med njiju, upoštevaje pri tem tudi varstvo in vzgojo, ki jo sinovoma v pretežni meri zagotavlja mati, je po prvostopnem sodišču določeni preživninski prispevek očeta za vsakega od sinov ustrezen. Pritožbeno zavzemanje za nižjo preživnino v višini 300,00 EUR mesečno za oba otroka oz. 150,00 EUR za vsakega od otrok je ob obrazloženem neutemeljeno, zaradi česar je prvostopno sodišče iz razlogov, ki jih je pravilno ocenilo in obrazložilo v zvezi z zvišanjem preživnine, tudi utemeljeno zavrnilo predlog predlagatelja za določitev preživnine v višini 300,00 EUR mesečno za oba otroka (točka III izreka). Ob obrazloženem je pritožbo predlagatelja v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Pritrditi pa je pritožbenim navedbam, da je sodišče prve stopnje odločitev o vrnitvi namiznih računalnikov, ki jo je naložilo predlagatelju, sprejelo brez zakonske podlage. Vrnitev računalnikov oz. nadomestna izpolnitev v primeru nespoštovanju naložene obveznosti po vsebini pravnega varstva predstavlja lastninskopravni zahtevek, glede katerega prvostopno sodišče v okviru odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka, o katerih lahko odloča po uradni dolžnosti,25 ni imelo podlage. V tem delu je bilo ugoditi pritožbi ter izpodbijani sklep razveljaviti v IV. točki izreka (člen 350/3 ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 42. členom ZNP-1), pri čemer delna razveljavitev, glede na to, da gre za postopek za zagotovitev koristi otroka, ne vpliva na stroškovno odločitev sodišča prve stopnje.

20. Glede na naravo in vsebino obravnavanega postopka (sporna odločitev o zvišanju že določene preživnine mladoletnima otrokoma zaradi spremenjenih okoliščin), ki je postopek za varstvo koristi otroka, v okviru katerega je temeljno vodilo pri odločanju zagotovitev koristi otroka, upoštevaje pri tem pretežno neuspešnost pritožnika s pritožbo, mora svoje pritožbene stroške predlagatelj kriti sam (člen 365 ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1 ter člen 101 ZNP-1).

1 Skupna sinova A. A. in B. B. sta bila zaupana v varstvo in vzgojo materi, določeni so bili stiki z očetom. 2 Vsebinske pravno pomembne navedbe v podrobno obrazloženi pritožbi so v izogib ponavljanju povzete in presojane v nadaljevanju obrazložitve. 3 Določba 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi z 42. členom ZNP-1. 4 Podrobneje o tem v pripombi št. 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 5 Glej točki 12 in 13 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 6 Kar se med postopkom prve stopnje ni izkazalo za sporno. 7 Še posebej ob upoštevanju med udeležencema na naroku dne 30. 6. 2022 nesporne ugotovitve, da znašajo stroški najemnine za stanovanje na naslovu ... le 450,00 EUR mesečno, in da ostali stroški bivanja znašajo cca 200,00 EUR, čeprav je nato prvostopno sodišče, kot to izhaja iz obrazložitve pod točko 18 izpodbijanega sklepa, kot realnejši (brez stroškov ogrevanja) upoštevalo strošek v višini 180,00 EUR (130,00 EUR glede na navedbe nasprotne udeleženke na naroku dne 5. 9. 2022, zvišan za 50,00 EUR vsakomesečnih stroškov interneta), čemur je dodalo še stroške ogrevanja v vsakomesečnem znesku 110,00 EUR, ki jih je nasprotna udeleženka na naroku dne 5. 9. 2022 navedbeno šele napovedala, glede na šele prihajajočo kurilno sezono. 8 Med udeležencema nesporno, glede na zapisnik z dne 5. 9. 2022 in predlagateljevo zavezo, da poravna polovični znesek, kar je tudi storil, kot to izhaja iz spisovnih podatkov. 9 Da ob začetnem strošku 300,00 EUR ter dodatnih 100,00 EUR na leto za nakup potrošnega materiala, vstopnic za ekskurzije in izlete ter šolo v naravi, ki se odvija v osnovni šoli dvakrat (2 x 150,00 EUR), strošek znaša za oba otroka skupaj 38,83 EUR (4 x 150/9 = 66,00 EUR). 10 Kar skupno znaša 25,00 EUR vsakomesečno za vsakega otroka. 11 Kot izdatke za vstopnice in šolske predstave, za vozovnice za ekskurzije. 12 Člen 257 ZPP. 13 Ko navaja, da znaša strošek frizerja 10,00 EUR za oba otroka na en mesec (slednje je bilo sicer med staršema nesporno), in poudarja potrebo, da se upošteva tudi, da mladoletna otroka kot mladostnika ne potrebujeta posebnih kozmetičnih preparatov, ki za otroško kožo niso primerni in je zato za nujno potrebo po izdelkih za osnovno nego znesek v višini 20,00 EUR na mesec za oba otroka skupaj dovolj. 14 25,00 EUR vsakomesečno, kot to izhaja iz zapisnika. 15 VSL IV Cp 2222/2019 z dne 8. 1. 2022, IV Cp 504/2017 z dne 12. 4. 2017. 16 Prilogi A102, A103. 17 Člen 34 v zvezi s členom 6 ZNP-1. 18 Kar je prvostopno sodišče, vključno s stroški razvedrila, ocenilo na skupno 35,00 EUR za vsakega otroka vsakomesečno. 19 Pritožbeno namreč trdi, da predstavlja strošek prevoza otrok v šolo in iz šole za 16 km na dan, 1,57 EUR na dan, ob čemer ima šolsko leto le 190 dni pouka, kar torej znaša 298,00 EUR, zvišanih za stroške osmih poti na kakšne aktivnosti ali druge obveznosti, kar predstavlja stroške v višini 113,00 EUR oz. skupaj 411,00 EUR letno; na mesec je torej realen znesek stroška 34,25 EUR. 20 Glej na primer prvi del obrazložitve pod točko 10 tega sklepa. 21 Glede očitane podvojenosti se je pritožbeno sodišče že izreklo. 22 Ob ocenjenih potrebah (in v enakih deležih porazdeljenem skupno ugotovljenem strošku goriva med oba otroka) in stroških bivanja, ki po matematičnem izračunu za mld. A. A. znaša vsaj 552,83 EUR do 562,83 EUR in za mld. B.B. vsaj 570,83 EUR do 580,83 EUR. 23 Kar sicer še vedno predstavlja navedbo, ki nekoliko odstopa od ugotovitev prvostopnega sodišča. 24 Člen 34 v zvezi s členom 6 ZNP-1. 25 Členi 157, 159 in 160 DZ.