Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Upnika v pritožbi navajata, da sta dolžnika ponovno motila posest na način, kije podoben prejšnjemu in zato predlagata nadaljevanje izvršilnega postopka. Glede na odločbo prvega odstavka 229. člena ZIZ pa bi lahko upnika le predlagala, da sodišče na podlagi istega izvršilnega naslova izda nov sklep o izvršbi.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. točka izreka) potrdi.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnikov zoper sklep o izvršbi opr. št. In 95/00026 z dne 7. 10. 1997, ustavilo izvršbo glede odstranitve zidu v izmeri 12,80 m2 in dolžini 3,80 - 3,90 m, ki se nahaja v hiši ter naložilo dolžnikoma, da povrneta upnikoma stroške postopka v višini 40.204,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11. 5. 1999 dalje do plačila.
Zoper sklep sta se v delu, v katerem je sodišče ustavilo izvršbo glede odstranitve zidu, pravočasno pritožila upnika zaradi nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. V pritožbi navajata, da je bilo na obravnavi dne 17. 9. 1998 ugotovljeno, da sta dolžnika odstranila zid, vendar pa sta namesto tega postavila žično pregrado v manjšem obsegu, tako da je sedaj upnikoma omogočen dostop do okna v kletnem prostoru. Vendar pa upnika zatrjujeta, da sta zaradi žične ogra-de kljub temu omejena uporabi kletnega prostora. Upnika sta z izvršbo zahtevala odstranitev zidu, to pomeni, da bi dolžnika morala ta zid podreti in namesto njega ničesar postaviti. Postavitev žične ograje namesto zidu predstavlja po prepričanju upnikov podobno motenje posesti. Dolžnika še vedno onemogočata upnikoma dejansko oblast nad kletnim prostorom, ki sta ga imela pred motitvenim dejanjem v posesti. Dolžnika bi s tem, ko bi le delno izpolnila svojo obveznost, upnika obvezala, da bi stalno vlagala -nove tožbe zaradi motenja posesti. Zaradi navedenega upnika predlagata, da višje sodišče izpodbijani sklep v 2. točki izreka razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Pritožba ni utemeljena.
Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v prvem odstavku 229. člena določa, da izda sodišče na upnikov predlog na podlagi istega izvršilnega naslova nov sklep o izvršbi, če je na podlagi izvršilnega naslova, izdanega v postopku zaradi motenja posesti, dolžnik prostovoljno izpolnil obveznost, oziroma je bila proti njemu opravljena izvršba, pa je ponovno motil posest na način, ki se v bistvu ni razlikoval od prejšnjega motenja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta dolžnika svojo obveznost, -ki izhaja iz pravnomočnega sklepa, prostovoljno izpolnila, torej da sta odstranila zid, zato je pravilno ustavilo izvršbo v tem delu. Upnika v pritožbi navajata, da sta dolžnika ponovno motila posest na način, ki je podoben prejšnjemu in zato predlagata nadaljevanje izvršilnega postopka. Glede na zgoraj citirano določbo prvega odstavka 229. člena ZIZ pa bi lahko upnika le predlagala, da sodišče na podlagi istega izvršilnega naslova (pravnomočnega sklepa) izda n-ov sklep o izvršbi.
Ker je takšen predlog upnikov mogoče razbrati iz njune pritožbe, bo moralo sodišče prve stopnje njuno pritožbo oz. tudi njun predlog za nadaljevanje postopka z dne 18. 3. 1998 obravnavati kot predlog za izdajo novega sklepa o izvršbi na podlagi istega izvršilnega naslova in ugotoviti ali se novo dejanje dolžnikov v bistvu ne razlikuje od prejšnjega motenja. Če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da je temu tako, bo v skladu z določbo 229. člena ZIZ izdalo na podlagi istega izvršilnega naslova nov sklep o izvršbi, ne more pa se pravilno končani izvršilni postopek, nadaljevati, kot predlagata upnika v pritožbi.
Po preizkusu izpodbijanega sklepa se torej izkaže, da pritožbeni razlogi niso podani. V postopku na prvi stopnji tudi ni bila storjena nobena od absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP - 1977), na katere mora sodišče v skladu z drugim odstavkom 365. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti. Zato je bilo potrebno pritožbo upnikov na podlagi določbe 2. točke 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ kot neutemeljeno zavrniti in v i-zpodbijanem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje.
Na podlagi prvega odstavka 498. člena ZPP (Ur. l. RS 26/99) je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe zveznega ZPP (Ur. l. SFRJ 4/77, 27/90 in Ur. l. RS 55/92).