Jedro

S posegom Ustavnega sodišča v določbe ZP-1, ki so urejale uklonilni zapor v določbi 19. člena je ostala le še določba, da storilec, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo ne more plačati globe, lahko predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti (poleg določenega obsega in roka v katerem morajo biti opravljene), zato pravice storilca predlagati nadomestitev globe ni več mogoče vezati na pogoje za določitev uklonilnega zapora, ki so veljali do razveljavitve navedenih določb niti, da je postopek s plačilnim nalogom zasnovan kot posebno hitri postopek.

Izrek

Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Kopru je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog storilca J.P. z dne 23. aprila 2015 za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Sklenilo je še, da se storilca oprosti plačila sodne takse.

Zoper sklep je storilec vložil pritožbo v kateri izraža svoje nestrinjanje z obrazložitvijo le-te. Opozarja, da je bil drugi odstavek 19. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1), na katerega se sodišče sklicuje, razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča U-I-125/12 in je povsem nepomembno, da je bil plačilni nalog izdan v hitrem postopku. Opozarja tudi na določbo petega odstavka 19. člena ZP-1 iz katere izhaja, da lahko storilec, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo ne more plačati globe, predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Poleg tega tudi navaja, da je bil v sodbi ZSV 647/2014, ki jo je izdalo Okrajno sodišče v Ljubljani, v pravnem pouku poučen, da ima zaradi slabih premoženjskih razmer možnost vložiti predlog, da se mu izrečena globa nadomesti z opravo del v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti. S sklepom Okrajnega sodišča v Kopru pa mu je ta pravica kršena. Predlaga, da se njegovemu predlogu za nadomestitev globe ugodi.

Pritožba je utemeljena.

Po stališču sodišča prve stopnje, zavzetem v 2. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, kljub delni razveljavitvi določb 19. člena ZP-1, poglavitni razlogi, da ni dovoljena nadomestitev globe, ki je bila izrečena s plačilnim nalogom, ostajajo nespremenjeni, glede na to, da je postopek odločanja o prekršku s plačilnim nalogom zasnovan kot posebno hiter postopek, v katerem se o prekršku odloči takoj na kraju storitve in katerega namen je čim hitrejše plačilo globe za storjeni prekršek ter s tem tudi čim hitrejše končanje postopka. Dodatni argument za takšno stališče vidi sodišče prve stopnje tudi v tem, da pravni pouk dan kršitelju v plačilnem nalogu ne vsebuje opozorila o takšni možnosti. Ob tem se sklicuje tudi na sodbi Vrhovnega sodišča RS IV Ips 18/2012 in IV Ips 27/2008. Pritožbeno sodišče se sicer strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je postopek s plačilnim nalogom zasnovan kot hiter postopek, v katerem se odloči takoj na kraju storitve in katerega namen je čim hitrejše plačilo globe, vendar pa ob tem ni moč spregledati sprememb, ki jih je v ureditev ZP-1 prinesla omenjena odločba Ustavnega sodišča. Kot pravilno izpostavlja storilec v svoji pritožbi, je s posegom Ustavnega sodišča v določbe ZP-1, ki so urejale uklonilni zapor v določbi 19. člena ostala le še določba, da storilec, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo ne more plačati globe, lahko predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti (poleg določenega obsega in roka v katerem morajo biti opravljene), zato pravice storilca predlagati nadomestitev globe ni več mogoče vezati na pogoje za določitev uklonilnega zapora, ki so veljali do razveljavitve navedenih določb niti, da je postopek s plačilnim nalogom zasnovan kot posebno hitri postopek. Po stališču pritožbenega sodišča namreč načelo enakosti pred zakonom glede možnosti nadomestitve globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti pretehta pred zasledovanim ciljem, hitrim zaključkom postopka. Glede na to, da je zaradi omenjene odločitve Ustavnega sodišča odpravljena tudi spodnja meja neplačane globe pod katero uklonilnega zapora tudi sicer ni bilo mogoče določiti (300,00 EUR), bi bilo nepravično drugače obravnavati storilce, ki globe niso poravnali zgolj zaradi tega, ker jim je bila globa izrečena s plačilnim nalogom. Zato mora sodišče v vsakem posameznem primeru izpolnjevanje pogojev za nadomestitev globe presojati na podlagi ugotovitev o storilčevem premoženjskem stanju in njegovih možnostih za plačilo globe, ne glede na to, ali je bila storilcu globa izrečena s plačilnim nalogom, odločbo prekrškovnega organa ali sodbo sodišča. Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev, glede na to, da se sodišče prve stopnje do navedb v predlogu za nadomestitev globe, ki se nanašajo na možnosti storilca, da globo plača, ni opredelilo. Sodišče prve stopnje bo tako moralo pretehtati utemeljenost predloga, ki ga je storilec vložil in se opredeliti tudi do navedb storilca o njegovem premoženjskem stanju in možnosti za plačilo globe. Odločitev je pritožbeno sodišče sprejelo na podlagi 168. člena v zvezi z osmim odstavkom 163. člena ZP-1.