Jedro

Vprašanje obstoja tožnikove pravice iz naslova obveznega kolektivnega upravljanja na uporabljenih avtorskih delih ali obstoja pogojev za individualno upravljanje avtorske pravice (izjema po 2. točki prvega odstavka 10. člena ZKUASP) predstavlja predhodno vprašanje za odločitev v tej zadevi, saj gre za vprašanje obstoja pravnega razmerja, od katerega je posledično odvisna odločitev o zadevi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se postopek v navedeni zadevi prekine do pravnomočne odločitve v sporu IV Pg 1630/2019, ki ga obravnava Okrožno sodišče v Ljubljani.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov in predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi. Meni, da v zadevi IV Pg 1630/2019 ne gre za predhodno vprašanje, saj bi se navedeno vprašanje lahko rešilo znotraj okvirov te pravde. Postopek IV Pg 1630/2019 se bo končal z zavrženjem tožbe, saj aktivna legitimacija za vložitev tožbe ni izkazana. Toženka v navedenem postopku zahteva ugotovitev, da ni nič dolžna. Za tak ugotovitveni zahtevek toženka nima pravnega interesa. Ugotovitvena sodba ni izvršljiva. Znotraj tega postopka se bo ugotavljalo, ali in koliko je toženka dolžna plačati tožniku. Obvezno kolektivno upravljanje po ZASP pomeni, da se noben uporabnik ne more izogniti dogovoru s kolektivno organizacijo in se dogovarjati neposredno z avtorjem oz. v konkretnem primeru trditi, da uporablja dela, ki ne sodijo v repertoar tožnika. V konkretni zadevi toženka ni vložila v spis pogodbe z družbo C., ki naj bi zastopala takšen repertoar. Zato sploh ni mogoče sklepati, da gre za takšno naravo pogodbe, kot izhaja iz 3. točke izpodbijanega sklepa. Med procesnim gradivom ni dokaza, da bi bila toženka imetnik vseh pravic na določenih fonogramih, niti da jih je od domnevnega imetnika pridobila. Pogoji za prekinitev postopka zato niso podani.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo predlogu toženke za prekinitev postopka in pri odločitvi pravilno uporabilo določbo 1. točke 1. odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja.

6. V skladu z določilom drugega odstavka 7. člena Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) se imetnik pravic sam odloča, ali bo avtorsko pravico upravljal osebno ali po zastopniku ali bo za upravljanje svojih pravic na že objavljenih avtorskih delih pooblastil katero od kolektivnih organizacij ali neodvisni subjekt upravljanja, razen če ZKUASP določa drugače. ZKUASP v 10. členu določa izjeme od obveznega kolektivnega upravljanja in določa, da lahko imetnik pravic individualno upravlja: 1. pravice iz prve točke 9. člena ZKUASP, če je na vseh delih, ki so izvajana na določeni prireditvi, glavni izvajalec hkrati tudi imetnik teh pravic, in 2. pravico javnega upravljanja določenega neodrskega glasbenega dela z določenim fonogramom (28. člen ZASP), če je imetnik vseh materialnih avtorskih in sorodnih pravic za ta način uporabe.

7. Toženka in družba C., d.o.o., sta zoper tožnika vložili tožbo v gospodarski zadevi IV Pg 1630/2019, s katero med drugim zahtevata, da se ugotovi, da tožnik SAZAS nima pravice obveznega kolektivnega upravljanja avtorskih pravic v zvezi z javnim predvajanjem neodrskih glasbenih del, naštetih v prilogi 1, na katerih ima družba C., d.o.o., vse avtorske pravice za ta način uporabe in je o tem obvestila SAZAS. Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari1. Vprašanje obstoja tožnikove pravice iz naslova obveznega kolektivnega upravljanja na uporabljenih avtorskih delih ali obstoja pogojev za individualno upravljanje avtorske pravice (izjema po 2. točki 1. odstavka 10. člena ZKUASP) predstavlja predhodno vprašanje za odločitev v tej zadevi, saj gre za vprašanje obstoja pravnega razmerja, od katerega je posledično odvisna odločitev o zadevi.

8. Pritožbeni očitek, da je toženka v postopku IV Pg 1630/2019 zahtevala zgolj ugotovitev, da tožniku ni nič dolžna, ne drži. Kot izhaja iz 2. točke tožbenega zahtevka v zadevi IV Pg 1630/2019, je toženka zoper tožnika vložila ugotovitveni zahtevek na neobstoj pravice obveznega kolektivnega upravljanja. Za tak zahtevek pa ima v skladu z določilom 181. člena ZPP pravni interes.

9. Odločitev v zadevi IV Pg 1630/2019 zato predstavlja predhodno vprašanje za odločitev v obravnavani zadevi. Zato je sodišče prve stopnje na podlagi 1. točke 1. odstavka 206. člena ZPP utemeljeno prekinilo postopek. Ostale pritožbene navedbe za odločitev o prekinitvi postopka niso relevantne, zato pritožbeno sodišče nanje ni posebej odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 V. Rijavec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, Založba GV, Ljubljana, 2005, stran 121.