Jedro

Sodedič, ki ima status kmeta in se že vrsto let ukvarja s kmetijsko dejavnostjo kot edinim poklicem, je bolje usposobljen za delo na kmetiji kot pritožnica, ki je sicer vse življenje živela na kmetiji, vendar pa to ni bila njena osrednja dejavnost, s katero se je v življenju ukvarjala.

Namen zakonskih omejitev pri dedovanju je v preprečitvi drobitve zaščitenih kmetij, omogočanju njihovega prevzema pod pogoji, ki dediča preveč ne obremenjujejo, in v ustvarjanju možnosti za ohranitev in krepitev gospodarske, socialne in ekološke funkcije zaščitenih kmetij.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapustnikovega premoženja, ugotovilo, kdo so dediči in njihove dedne deleže, za prevzemnika zaščitene kmetije kot dediča določilo M. M., in ugotovilo dediče in njihove dedne deleže glede ostalega zapustnikovega premoženja.

2. Dedinja A. A. v pritožbi zoper odločitev o obsegu zapustnikovega premoženja, ki sodi v zaščiteno kmetijo, in zoper odločitev o prevzemniku zaščitene kmetije uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da za prevzemnico kmetije določi njo in odredi vknjižbo lastninske pravice glede nepremičnin, ki sodijo h kmetiji, v njeno korist. Zmoten je zaključek, da ni z ničimer izkazala, da bi bila sposobna voditi in organizirati delo na kmetiji. Med postopkom je navedla, da živi neposredno ob zaščiteni kmetiji, jo ves čas obdeluje in zanjo skrbi skupaj s hčerjo, ki je po izobrazbi inženirka kmetijstva in krajine. Zaradi zdravstvenih ovir sama fizičnih del ne more opravljati, vendar bi vsa dela po njenih navodilih opravljala hči in zet. Tudi M. M. je povedal, da vseh del na kmetiji ne opravlja sam. Okoliščina, da se ni institucionalno izobraževala, ne more pomeniti, da se v življenju ni usposabljala za kmetijsko dejavnost. Vse svoje življenje je preživela na kmetiji, v mladosti pa je bila kmetijska dejavnost vir njenega preživljanja. Pri presoji o izpolnjevanju zakonskih kriterijev je bistvena dejanska in ne formalna usposobljenost (sklep VSL I Cp 3843/2011). Ker sta si po kriteriju usposobljenosti za vodenje in delo na kmetiji interesenta izenačena, bi bilo treba upoštevati nadaljnje zakonske kriterije. Je sorodstveno bližje zapustniku; gospodarjenje s kmetijo ji predstavlja največji vir prihodka in na kmetiji že celo življenje dela. Sodedič na kmetiji ni nikoli delal ali vanjo prispeval in do začetka zapuščinskega postopka zanjo ni imel interesa. Zakupno pogodbo je sklenil le zaradi pridobitve subvencij, zemljišč pa za življenja zapustnika ni obdeloval. Napačna je ugotovitev v sklepu, da mu je bil dostop do teh zemljišč onemogočen. Navedeno potrjuje že okoliščina, da je nanje polil cca 2 m3 gnojevke, česar sodišče ni ugotovilo in je zato dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Z razglasitvijo pritožnice za prevzemnico bi kmetija ohranila njeno gospodarsko funkcijo, tj. rejo govedi. Sodedič je povedal, da jo namerava vključiti v kmetijo, ki je usmerjena v proizvodnjo mleka. Priče so bile predlagane zato, da bi potrdile, da je pritožnica obdelovala kmetijo in na njej organizirala delo. Neizvedba dokazov z njihovim zaslišanjem zato predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Neutemeljen je tudi zaključek o neobstoju izločitvenega razloga iz 12. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju ZDKG). Zaščitena kmetija, ki jo obdeluje, je resda v lasti njegove žene, vendar pa bi moralo sodišče preizkusiti, ali ne gre za skupno premoženje zakoncev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po 7. členu Zakona o dedovanju kmetij (v nadaljevanju ZDKG) se med sodediči, ki ostanejo po uporabi kriterijev iz prvega odstavka, dedič določi tako, da se upošteva prednost sorodnikov iz bližnjega kolena, med sorodniki iz istega kolena pa ima prednost tisti, ki je najbolje usposobljen za opravljanje poklica kmeta. V skladu s prvim odstavkom 12. člena ZDKG lahko v primeru, ko je dedič lastnik druge zaščitene kmetije, sodedič iz istega dednega reda zahteva, da se izloči iz dedovanja.

5. Odločitev o določitvi M. M. za prevzemnika zaščitene kmetije temelji na naslednjih ugotovitvah in preudarkih: - da sta se kot prevzemnika kmetije priglasila k dedovanju zapustnikova sestra A. A. in zapustnikov nečak M. M., - da dedinja A. A. nima statusa kmeta, da se ni nikoli usposabljala za opravljanje kmetijske ali gozdarske dejavnosti, da pozna dela na kmetiji, ker je odraščala na kmetiji, ki je predmet dedovanja in so ji osnovna kmečka dela poznana, da je opravila vozniški izpit za avto in traktor, da je bila zaposlena v tovarni kot tkalka in pletilka, ob službi pa zapustniku pomagala obdelovati kmetijo, predvsem molsti krave, da se je upokojila v letu 1992, da je njen namen obdelovati kmetijo s hčerjo in zetom, sama pa večjih del ne zmore, ampak le pove, kaj naj se dela, da ima hči status kmeta in da je zapustniku pomagala pri delih na kmetiji, - da se dedič M. M. ukvarja z obdelovanjem kmetije v lasti žene, da ima status kmeta, da namerava kmetijo, ki je predmet dedovanja, v celoti vključiti v kmetijo, ki jo aktivno obdeluje in je usmerjena v proizvodnjo mleka, del kmetije bi namenil za pašnike, del pa za pridelavo krme, z zapustnikom je imel sklenjeno zakupno pogodbo za zemljišča, na katerih je pridelal krmo, ki je ni mogel pridelati sam, v kmetijo, ki je predmet dedovanja, ni vlagal, ker sta mu sodedinja in njena hči preprečevali dostop do nje, - da bi upoštevanje usposobljenosti B. S. za delo na kmetiji zaobšlo določbe ZDKG, - da je M. M. kmet, da se ukvarja z opravljanjem kmetijske dejavnosti in da je za to zelo dobro usposobljen, - da so A. A. poznana osnovna kmečka opravila, ni pa se usposabljala za intenzivno kmetovanje in nima drugih znanj, ni izkazala, da je sposobna voditi in organizirati delo na kmetiji, - da je žena M. M. pridobila v last zaščiteno kmetijo pred sklenitvijo zakonske zveze in zato ni podan izključitveni razlog iz 12. člena ZDKG, - da je M. M. že doslej imel v zakupu in najemu kmetijska zemljišča, potrebna za krmo živine s kmetije v lasti njegove žene, - da mu ni mogoče šteti v slabo, da po zapustnikovi smrti ni obdeloval zemljišč, ki jih je imel v zakupu in so predmet dedovanja, ker je med dediči obstajal spor o obstoju oziroma veljavnosti oporoke.

6. Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma o pravilnosti odločitve. Sodišče prve stopnje je ovrednotilo vse okoliščine, na katere opozarja pritožba, in jim ob upoštevanju temeljnega namena zakona, določenega v 1. členu ZDKG,1 dalo pravo težo. Dejstvo, da pritožnica živi neposredno ob zaščiteni kmetiji, ne more imeti večje teže, ker tudi sodedič živi v neposredni bližini. Tudi gospodarski funkciji kmetiji v primeru prevzema s strani enega ali drugega dediča se bistveno ne razlikujeta. Oba bi se namreč še naprej ukvarjala z vzrejo govedi. Sodišče ni odreklo pomena pritožničini dejanski usposobljenosti, pravilen pa je zaključek, da je sodedič, ki ima status kmeta in se že vrsto let ukvarja s kmetijsko dejavnostjo kot edinim poklicem, bolje usposobljen za delo na kmetiji kot pritožnica, ki je sicer vse življenje živela na kmetiji, vendar pa to ni bila njena osrednja dejavnost, s katero se je v življenju ukvarjala. Da bi priče, ki jih je predlagala, izpovedale kaj drugega o njenih preteklih izkušnjah ali delu na zapustnikovi kmetiji, niti v postopku pred sodiščem prve stopnje, niti v pritožbi ni navedla. Zatrjevana bistvena kršitev določb postopka, ki naj bi bila storjena z neizvedbo dokaza z zaslišanjem prič, zato ni podana. Prispevek pritožničine hčere pri delu na kmetiji pred in po zapustnikovi smrti je bil pravilno ovrednoten kot neodločilen za izid zadeve. Pravilno pa je ovrednoteno tudi dejstvo, da sodedič po zapustnikovi smrti ni obdeloval zemljišč v zapustnikovi lasti. Od zapustnikove smrti je sicer minilo že več let, vendar pa je bil razlog temu dejstvo, da je pritožničina hči uveljavljala svoja upravičenja na podlagi oporoke, za katero se je šele med postopkom pokazalo, da je ni podpisal zapustnik in da torej ne obstaja.

7. Neutemeljen je tudi očitek, da se sodišče ni izreklo o obstoju ovire iz 12. člena ZDKG. Razlogi so navedeni na 26. strani sklepa. Iz njih izhaja, da je sodedičeva žena pridobila zaščiteno kmetijo v last pred sklenitvijo zakonske zveze z M. M., kar pomeni, da gre za njeno posebno premoženje (prvi odstavek 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Katere okoliščine bi utemeljevale obstoj skupnega premoženja in se sodišče prve stopnje do njih ne bi opredelilo, pritožnica ni navedla.

8. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane kršitve materialnega in procesnega prava, katerih obstoj pritožbeno sodišče preizkusi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 Po navedeni določbi je namen zakonskih omejitev pri dedovanju v preprečitvi drobitve zaščitenih kmetij, omogočanju njihovega prevzema pod pogoji, ki dediča preveč ne obremenjujejo, in v ustvarjanju možnosti za ohranitev in krepitev gospodarske, socialne in ekološke funkcije zaščitenih kmetij.