Jedro

Postopek preizkusa izločitvenih pravic ureja 303. člen ZFPPIPP. Za preizkus izločitvenih pravic se smiselno uporabljajo 61. do 63. člen, 65. do 67. člen, prvi do četrti odstavek 69. člena in 70. do 72. člen ZFPPIPP (prvi odstavek 303. člena ZFPPIPP). Pri smiselni uporabi določb iz prvega odstavka 303. člena ZFPPIPP se namesto pojma "terjatev" uporablja pojem "izločitvena pravica" (drugi odstavek 303. člena ZFPPIP).

Ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, ki ga vloži upnik, ki je to terjatev prijavil, je namenjen zgolj odpravi morebitnih napak glede upoštevanja prijavljenih terjatev v osnovnem seznamu, ne pa tudi preizkusu razlogov prerekanja.

Izločitvena upnica bi lahko ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev uspešno vložila le v primeru, če upraviteljica njenega utemeljenega ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev ne bi upoštevala v popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev (smiselno 1. točka prvega odstavka 66. člena ZFPPPIPP). Ker izločitvena upnica takih razlogov, zaradi katerih bi bilo treba izdelati popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev, niti ni navajala, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ugovor izločitvene upnice proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev (1. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP) pravilno zavrnilo.

Sodišče v stečajnem postopku razlogov prerekanja vsebinsko ne presoja. Ker pravilnosti izjave upravitelja o prerekanju terjatev sodišče ne preverja, s sklepom o preizkusu terjatev zgolj ugotovi, katere terjatve so priznane ali prerekane. Njihov obstoj ali neobstoj se na podlagi vložene tožbe v nadaljevanju ugotavlja v drugem ustreznem sodnem postopku.

Izločitvenega upnika lahko bremenijo edino stroški v zvezi s prodajo nepremičnine, na katerih ima izločitveno pravico, ne pa sorazmerni del stroškov celotnega stečajnega postopka.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi ter se sklep sodišča prve stopnje v delu II. točke izreka, ki se nanaša na obveznost plačila stroškov, razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V ostalem se pritožba zavrne in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, pa neizpodbitem delu, to je v I. točki in v preostanku II. točke izreka, potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zavrne ugovor izločitvene upnice Republike Slovenije z dne 27. 6. 2023 (p. d. 264) proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev (I. točka izreka). O priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev oziroma izločitvenih pravic, kot tudi obveznosti plačila stroškov in ugotovitvi upraviteljice, da so parcele, za katere je priznana izločitvena pravica, obremenjene s pravnomočno priznano ločitveno pravico DUTB d. d., je odločilo tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 4. 7. 2023 (p. d. 268), ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (II. točka izreka). Nadalje je ugotovilo, da obstaja izločitvena pravica upnice RS na nepremičninah: parc. 2635 000, parc. 2635 001, parc. 2635 002, parc. 2635 003/1, parc. 2635 003/3, parc. 2635 004, parc. 2635 005/4, parc. 2635 005/5 in parc. št. 2635 005/6, ter stečajni upraviteljici naložilo, da izstavi zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice na teh nepremičninah v korist izločitvene upnice RS (III. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep vlaga izločitvena upnica pravočasno pritožbo. Sklep sodišča prve stopnje izpodbija v I. in II. točki izreka. Uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih točkah spremeni oziroma razveljavi in zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Stečajna upraviteljica je na pritožbo odgovorila. Meni, da je pritožba neutemeljena.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V tem stečajnem postopku, ki se je začel s sklepom z dne 4. 6. 2018 (p. d. 2), je sodišče dne 26. 11. 2018 izdalo sklep o preizkusu terjatev (p. d. 45), ki je postal pravnomočen. Izločitvena upnica je dne 16. 12. 2022 (p. d. 205) vložila prijavo izločitvene pravice na nepremičninah, na katerih je vknjižena lastninska pravica stečajnega dolžnika, glede nepremičnin, ki so bile že prodane, pa zahtevek za izplačilo denarnega zneska, doseženega s prodajo, zmanjšanega za stroške v zvezi s prodajo. Dne 30. 1. 2023 (p. d. 225) je nato vložila še dopolnitev prijave terjatve ter še dodatno uveljavljala zahtevek za izplačilo denarnega zneska po petem odstavku 299. člena ZFPPIPP.

6. Sodišče prve stopnje je opravilo poznejši preizkus terjatev ter izločitvenih pravic (smiselno 71. člen ZFPPIPP). O prijavljenih izločitvenih pravicah ter terjatvah za plačilo denarnega zneska, doseženega s prodajo, se je upraviteljica izrekla z dodatnim osnovnim seznamom preizkušenih terjatev (p. d. 249), pri čemer je prijavljeno izločitveno pravico na nekaterih nepremičninah priznala, na drugih pa prerekala. Prav tako je tudi delno priznala terjatev za plačilo denarnega zneska, doseženega s prodajo nepremičnin, delno pa je prijavljeno terjatev prerekala. Izločitvena upnica je nato vložila ugovor proti dodatnemu osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev (p. d. 255), s katerim pa je napadla razloge prerekanja. Upraviteljica je nadalje izdelala dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev (p. d. 262) iz katerega izhaja, da se ugovor izločitvene upnice proti dodatnemu osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev ne upošteva. Izločitvena upnica je vložila še ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev (p. d. 264), ki ga je sodišče prve stopnje s sedaj izpodbijanim sklepom zavrnilo.

7. Postopek preizkusa izločitvenih pravic ureja 303. člen ZFPPIPP. Za preizkus izločitvenih pravic se smiselno uporabljajo 61. do 63. člen, 65. do 67. člen, prvi do četrti odstavek 69. člena in 70. do 72. člen ZFPPIPP (prvi odstavek 303. člena ZFPPIPP). Pri smiselni uporabi določb iz prvega odstavka 303. člena ZFPPIPP se namesto pojma "terjatev" uporablja pojem "izločitvena pravica" (drugi odstavek 303. člena ZFPPIP).

8. Tako urejen postopek preizkusa izločitvenih pravic narekuje smiselno uporabo 62. člena ZFPPIPP. Kot to določa 62. člen ZFPPIPP, lahko upnik uspešno vloži ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev (torej glede terjatve, ki jo je sam prijavil) le v primeru, če seznam ne vsebuje njegove pravočasno prijavljene terjatve, ali če so podatki o tej terjatvi nepravilni. Ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, ki ga vloži upnik, ki je to terjatev prijavil, je namreč namenjen zgolj odpravi morebitnih napak glede upoštevanja prijavljenih terjatev v osnovnem seznamu, ne pa tudi preizkusu razlogov prerekanja terjatev. To smiselno velja tudi v primeru prerekanja prijavljene izločitvene pravice.

9. Izločitvena upnica z ugovorom proti dodatnemu osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev napak v dodatnem osnovnem seznamu preizkušenih terjatev ni uveljavljala, temveč je napadala razloge, s katerimi je upraviteljica prerekala prijavljeno izločitveno pravico oziroma zahtevek za plačilo denarnega zneska, doseženega s prodajo. Upraviteljica je zato v dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev vnesla zgolj podatek o vlagatelju ugovora (smiselno 1. točka prvega odstavka 65. člena ZFPPIPP), ni pa izdelala popravka osnovnega seznama preizkušenih terjatev. Izločitvena upnica bi lahko ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev uspešno vložila le v primeru, če upraviteljica njenega utemeljenega ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev ne bi upoštevala v popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev (smiselno 1. točka prvega odstavka 66. člena ZFPPPIPP). Ker izločitvena upnica takih razlogov, zaradi katerih bi bilo treba izdelati popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev, niti ni navajala, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ugovor izločitvene upnice proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev (1. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP) pravilno zavrnilo.

10. Izločitvena upnica nadalje tudi v pritožbi zoper sedaj izpodbijani sklep neuspešno napada razloge, zaradi katerih je stečajna upraviteljica prerekala prijavo izločitvene pravice oziroma terjatve za plačilo nadomestnega denarnega zneska. V skladu z 61. členom ZFPPIPP je upravitelj tisti, ki se izjavi o prijavljenih terjatvah ter izločitvenih pravicah in v zvezi s tem sestavi osnovni seznam preizkušenih terjatev. Sodišče v stečajnem postopku razlogov prerekanja vsebinsko ne presoja. Ker pravilnosti izjave upravitelja o prerekanju terjatev ter izločitvenih pravic ne preverja, s sklepom o preizkusu terjatev zgolj ugotovi, katere terjatve oziroma izločitvene pravice so priznane ali prerekane.1 Njihov obstoj ali neobstoj se na podlagi vložene tožbe v nadaljevanju ugotavlja v drugem ustreznem sodnem postopku. Razlogi sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da je upraviteljica utemeljeno prerekala izločitveno pravico ter zahtevek za plačilo denarnega zneska (tč. 10 obrazložitve), so torej odveč, kar pa na pravilnost izpodbijane odločitve ni vplivalo.

11. Utemeljena pa je pritožba zoper izpodbijani sklep v delu II. točke izreka, v katerem je sodišče prve stopnje „o obveznosti plačila stroškov“ odločilo tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 4. 7. 2023 (p. d. 268).2 Ker iz končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 4. 7. 2023 izhaja zgolj skupni znesek stroškov, ki po obračunu upraviteljice pade na izločitveno upnico (13.690,93 EUR), upnica v pritožbi utemeljeno navaja, da ji ni bila predložena specifikacija teh stroškov, zaradi česar se o njihovi višini ne more obrazloženo izjaviti. Iz vpogleda v spis je namreč razvidno, da je upraviteljica v spis vložila vlogo z dne 13. 6. 2023 z naslovom „Obračun stroškov, ki je odpadejo na izločitvenega upnika z dne 13. 6. 2023“ s prilogo Tabela 2 – razporeditev realiziranih stroškov na dan 13. 6. 2023, ki pa ni bila niti objavljena na uradnih straneh za objave niti ni bila izločitveni upnici vročena. Že iz tega razloga je treba v delu glede „obveznosti plačila stroškov“ v II. točki izreka pritožbi ugoditi. Pritožbeno sodišče še dodaja, da odloča o obveznosti plačila stroškov sodišče. To pa pomeni, da mora odločitev sodišča o naložitvi obveznosti v plačilo izhajati iz izreka sklepa, medtem ko se sodišče v obrazložitvi (npr. glede podrobnejše obrazložitve po posameznih postavkah) lahko sklicuje na specifikacijo stroškov, ki izhaja iz konkretnega upraviteljevega predloga.

12. Upnica nadalje v pritožbi navaja, da v zakonu ni podlage, da bi izločitvena upnica plačevala kakršne koli stroške v stečajno maso izven obsega, ki ga določa tretji odstavek 299. člena ZFPPIPP. V podporo svojemu stališču se sklicuje na sklep Cst 365/2012. Pritožbeno sodišče je v navedeni zadevi že zavzelo stališče, da bremenijo izločitvenega upnika edino stroški v zvezi s prodajo nepremičnine, na katerih ima izločitveno pravico (smiselno peti odstavek 299. člena ZFPPIPP3), ne pa sorazmerni del stroškov celotnega stečajnega postopka. Položaj izločitvenega upnika se namreč od položaja ločitvenega upnika v bistvenem razlikuje, saj premoženje, ki je predmet izločitvene pravice, ne tvori niti splošne niti posebne stečajne mase, temveč je iz nje v celoti izvzeto. Ker stroškov stečajnega postopka izločitveni upniki sicer ne nosijo, je ugotavljanje sorazmernega dela stroškov v smislu 5. odstavka 226. člena ZFPPIPP4 zgrešeno.

13. To velja tudi v sedaj obravnavanem primeru. Tabela številka 2, ki je priložena vlogi z naslovom „obračun stroškov, ki odpadejo na izločitvenega upnika“ z dne 13. 6. 2023, izhaja torej iz napačne predpostavke. Sodišče prve stopnje naj zato pozove upraviteljico, da poda nov predlog, ki bo skladen s povzetim materialnopravnim stališčem. Pri tem morda ni odveč dodati, da o tem, kateri so „stroški v zvezi s prodajo“, odloča sodišče ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera. To pomeni, da je treba konkretno obrazložiti, glede katerih stroškov se lahko v tem postopku šteje, da so v zvezi s prodajo. Pri tem gre lahko, tako kot to opozarja izločitvena upnica v pritožbi, zgolj za stroške, ki se nanašajo na nepremičnine, za katere ji je bila izločitvena pravica priznana (navedene v točki III. izreka izpodbijanega sklepa).

14. Po presoji pritožbenega sodišča je pritožba v delu glede odločitve o obveznosti plačila stroškov iz II. točke izreka utemeljena (prvi odstavek 354. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo, sklep sodišča prve stopnje pa v tem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), v preostalem pa je pritožbo zavrnilo ter izpodbijani sklep v I. točki izreka ter v neizpodbitem delu II. točke izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Primerjaj Cst 382/2022, Cst 662/2017, Cst 284/2017, Cst 137/2017, Cst 206/2017 in druge. 2 Sodišče prve stopnje je tisto, ki s sklepom naloži upniku plačilo določenega zneska, kot npr. izhaja iz 13. in 14. odstavek 374. člena ZFPPIPP glede prenosa premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti. 3 Če v primeru iz četrtega odstavka tega člena upravitelj v skladu s tem zakonom proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice, izločitveni upnik izgubi izločitveno pravico, lahko pa zahteva, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo tega premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo (peti odstavek 299. člena ZFPPIPP). 4 Sorazmerni del stroškov iz 5. točke četrtega odstavka tega člena je enak deležu ocenjene vrednosti premoženja, ki je predmet posebne stečajne mase, v ocenjeni vrednosti splošne in vseh posebnih stečajnih mas (peti odstavek 226. člena ZFPPIPP).