Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep II Cp 2457/2017

ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CP.2457.2017 Civilni oddelek

sprejem v nadzorovano obravnavo na podlagi sklepa sodišča nadzorovana obravnava pogoji za nadzorovano obravnavo podaljšanje zdravljenja v nadzorovani obravnavi
Višje sodišče v Ljubljani
27. oktober 2017

Povzetek

Sodišče je zavrnilo pritožbo nasprotne udeleženke, ki je menila, da ne potrebuje nadzorovane obravnave. Sodišče je ugotovilo, da je njeno zdravstveno stanje, ki vključuje paranoidno obliko shizofrenije, takšno, da je nadaljevanje nadzorovane obravnave nujno. Pritožbeno sodišče je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ki je na podlagi izvedenih dokazov in pričevanj ugotovilo, da udeleženka ni dovolj kritična do svojega stanja in da bi brez nadzora opustila zdravljenje, kar bi imelo resne posledice za njeno zdravje.
  • Nadzorovana obravnava in njena potrebaAli je nasprotna udeleženka upravičena do prenehanja nadzorovane obravnave, glede na njeno zdravstveno stanje in pretekle izkušnje z zdravljenjem?
  • Subjektivno prepričanje udeleženkeAli subjektivno prepričanje udeleženke, da ne potrebuje nadzorovane obravnave, zadostuje za prekinitev le-te?
  • Utemeljenost pritožbeAli je pritožba nasprotne udeleženke utemeljena glede na dejansko stanje in izvedene dokaze?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Dokazni postopek ni potrdil subjektivnega prepričanja udeleženke, da nadzorovane obravnave ne potrebuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nasprotni udeleženki podaljša zdravljenje v nadzorovani obravnavi za dobo 6 mesecev, to je do 10. 4. 2018. Za koordinatorko nadzorovane obravnave je določilo B. B., univerzitetno diplomirano socialno delavko.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP pritožuje nasprotna udeleženka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da postopek ustavi oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da nadzorovane obravnave ne potrebuje in ne vidi smisla v nadzoru oseb, ki bi samo prišle naokoli in jo vprašale, če jemlje zdravila, ki jih tako ali tako jemlje, saj dobiva terapijo v obliki depo injekcij dvakrat mesečno. Izpodbijani sklep se na trenutno zdravstveno stanje preiskovanke ne opira, temveč temelji na domnevi izvedenke, kaj naj bi se z udeleženko zgodilo v prihodnosti. Meni, da je skrajni čas, da vsem dokaže, da je sposobna funkcionirati tudi brez nadzorovane obravnave. Zaveda se, da mora hoditi na depo injekcije, tako da ne vidi razloga, da bi bila nadzorovana obravnava še potrebna. Tovrstni nadzor je prevelik poseg v njene osebnostne pravice in ničemur in nikomur več ne koristi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je prvo sodišče dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, pravilno uporabilo materialno pravo ter svojo odločitev utemeljilo z jasnimi in razumnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče sprejema kot pravilne.

5. Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedbe nasprotne udeleženke, izpovedbe koordinatorke nadzorovane obravnave B. B. ter na podlagi pisno in ustno podanega izvedeniškega mnenja sodne izvedenke psihiatrične stroke dr. R. R. ugotovilo, da so podani vsi zakonski pogoji za nadaljevanje zdravljenja osebe v nadzorovani obravnavi.

6. Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da nasprotna udeleženka trpi za paranoidno obliko shizofrenije, zaradi katere se je dvanajstkrat zdravila v Univerzitetni psihiatrični kliniki ..., tudi brez privolitve. Hospitalizacije so bile sorazmerno dolge, vendar nikoli ni prišlo do popolne remisije. Udeleženka je do svojega zdravstvenega stanja nekritična. Prepuščena sama sebi v prepričanju, da ni duševno bolna, bi zdravljenje in jemanje zdravil v celoti opustila. Stanje poslabšanja večinoma nastopi po tem, ko udeleženka opusti predpisana zdravila, kar se ji je v preteklosti redno dogajalo. Navedeno je bilo tudi razlog za številne hospitalizacije, tudi proti njeni volji. S tem si povzroča škodo na svojem zdravju, ne le zaradi higienskega zanemarjanja in opuščanja prehranjevanja, ampak tudi zato, ker vsako psihotično poslabšanje bolezni precej močno pušča upad v kognitivnem funkcioniranju osebe, kar pa je neodpravljiva posledica. Zaradi opustitve skrbi za stanovanje je ogrožujoča tudi za sosede.

7. Iz izpovedbe koordinatorke B. B. izhaja, da je udeleženko potrebno sprotno opozarjati naj vzame zdravilo in se udeleži depo terapije ter jo spodbuditi k čiščenju stanovanja in skrbi za osebno higieno. Če koordinatorke k udeleženki ni 14 dni, se v stanovanju že kopičijo smeti in udeleženka opusti jemanje zdravil. Dokazni postopek torej ni potrdil subjektivnega prepričanja udeleženke, da nadzorovane obravnave ne potrebuje.

8. Ker udeleženka zaenkrat še ni dovolj kritična do svojega stanja in do posledic svojega ravnanja, je tudi po mnenju pritožbenega sodišča z nadzorovano obravnavo potrebno nujno še nadaljevati. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo.

9. O priglašenih stroških pritožbenega postopka pritožbeno sodišče ni odločalo, saj glede na določila 51. člena ZDZdr to niso stroški, ki bi jih moral nositi kateri od udeležencev postopka, ampak bodo kriti iz sredstev sodišča (68. člen ZDZdr). O njih bo zato odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia