Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Meje po katastru v sodnem postopku ni mogoče urediti, ker take ureditve meje 136 čl. ZNP ne predvideva. Zaradi vzpostavitve mejnih znamenj po meji, ki je bila že ugotovljena v mejnem ugotovitvenem postopku, tudi ni predviden sodni nepravdni postopek.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog predlagateljev za sodno ureditev meje. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da predlagatelji predlagajo ureditev meje po katastru, tako pa je bila že določena v upravnem mejnem ugotovitvenem postopku.
Proti temu sklepu se pritožujejo predlagatelji zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava.
Navajajo, da so svoje zemljišče kupili v letu 1990 in da takrat med tem zemljiščem in zemljiščem nasprotnih udeležencev ni bilo več mejnikov. Mejnike je pred tem odstranil nasprotni udeleženec F. R., ki želi s takimi dejanji povečati funkcionalno zemljišče k svojemu objektu. Sporazum o ureditvi meje v upravnem mejnem ugotovitvenem postopku v letu 1987 zanje ne more veljati, saj tedaj še niso bili lastniki zemljišča. Nasprotni udeleženci, F. R. in drugi, pa se sedaj tudi ne strinjajo s tem, da bi se vkopali mejniki po katastrski meji določeni leta 1987. Ker predlagatelji ne morejo doseči ureditve meje v upravnem mejnem ugotovitvenem postopku bi moralo mejo urediti sodišče z vkopavanjem mejnikov v sodnem nepravdnem postopku.
Pritožba ni utemeljena.
Predlagatelji sicer trdijo, da jih sporazum iz leta 1987 o ureditvi meje v upravnem mejnem ugotovitvenem postopku ne obvezuje, dejansko pa predlagajo ureditev meje po katastru, torej tako kot je bila meja določena prav v tem upravnem mejnem ugotovitvenem postopku. Takrat doseženo soglasje lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč glede posestne meje ter zamejičenje mejnih točk na posestnih mejah parcel št. 875/3 in 875/1, iz katere je kasneje nastala še parcela 875/4, pa po mnenju sodišča druge stopnje obvezuje tudi predlagatelje kot pravne naslednike.
Mejo po katastru v sodnem postopku ni mogoče urediti, ker ureditev meje na tak način ne predvideva 136. člen Zakona o nepravdnem postopku. V sodnem postopku bi bila možna le sodna poravnava na katastrsko mejo, če bi bila meja sporna in bi taka bila soglasna volja vseh udeležencev.
Zaradi vzpostavitve mejnih znamenj po meji, ki je bila že ugotovljena v mejnem ugotovitvenem postopku tudi ni predviden sodni postopek zaradi ugotovitve in določitve meje. Mejna znamenja, ki so bila uničena, izgubljena ali poškodovana se vzpostavijo na način, ki ga predpisuje 9. člen navodila za ugotavljanje in zamejičenje posestnih mej (Ur. list SRS št. 2/76). Če pa je kateri od mejašev prekršil prepoved iz 2. odstavka 12. člena Zakona o zemljiškem katastru (Ur.
list SRS št. 16/74 in 42/86) to je uničil, poškodoval ali samovoljno premestil mejna znamenja pa je proti njemu mogoča tožba z ustreznim dajatvenim zahtevkom, ne pa nepravdni postopek zaradi ureditve meje.
Sodišče druge stopnje je glede na navedeno ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb nepravdnega postopka in da je tudi pravilno uporabilo materialno pravo, ko je predlog predlagateljev kot neutemeljen zavrnilo. Neutemeljeno pritožbo predlagateljev je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 380. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).