Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep II Cp 1299/93

ECLI:SI:VSLJ:1994:II.CP.1299.93 Civilni oddelek

ureditev meje
Višje sodišče v Ljubljani
26. januar 1994

Povzetek

Sodišče je zavrnilo pritožbo predlagateljev, ki so želeli urediti mejo po katastru, ker je bila meja že določena v upravnem mejnem ugotovitvenem postopku. Pritožniki so trdili, da jih sporazum iz leta 1987 ne obvezuje, vendar je sodišče ugotovilo, da predlagajo ureditev meje po katastru, kar je v skladu z že določenim sporazumom. Sodišče je potrdilo, da ureditev meje po katastru v sodnem postopku ni mogoča, prav tako ni predviden sodni postopek za vzpostavitev mejnih znamenj, ki so bila že ugotovljena v prejšnjem postopku.
  • Ureditev meje po katastru v sodnem postopku.Ali je mogoče urediti mejo po katastru v sodnem postopku, glede na določbe Zakona o nepravdnem postopku?
  • Obveznost sporazuma o ureditvi meje.Ali predlagatelji zavezuje sporazum o ureditvi meje iz leta 1987, kljub temu, da niso bili lastniki zemljišča ob sklenitvi sporazuma?
  • Sodni postopek za vzpostavitev mejnih znamenj.Ali je v sodnem postopku mogoče vzpostaviti mejne znamenja, ki so bila uničena, izgubljena ali poškodovana?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Meje po katastru v sodnem postopku ni mogoče urediti, ker take ureditve meje 136 čl. ZNP ne predvideva. Zaradi vzpostavitve mejnih znamenj po meji, ki je bila že ugotovljena v mejnem ugotovitvenem postopku, tudi ni predviden sodni nepravdni postopek.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog predlagateljev za sodno ureditev meje. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da predlagatelji predlagajo ureditev meje po katastru, tako pa je bila že določena v upravnem mejnem ugotovitvenem postopku.

Proti temu sklepu se pritožujejo predlagatelji zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

Navajajo, da so svoje zemljišče kupili v letu 1990 in da takrat med tem zemljiščem in zemljiščem nasprotnih udeležencev ni bilo več mejnikov. Mejnike je pred tem odstranil nasprotni udeleženec F. R., ki želi s takimi dejanji povečati funkcionalno zemljišče k svojemu objektu. Sporazum o ureditvi meje v upravnem mejnem ugotovitvenem postopku v letu 1987 zanje ne more veljati, saj tedaj še niso bili lastniki zemljišča. Nasprotni udeleženci, F. R. in drugi, pa se sedaj tudi ne strinjajo s tem, da bi se vkopali mejniki po katastrski meji določeni leta 1987. Ker predlagatelji ne morejo doseči ureditve meje v upravnem mejnem ugotovitvenem postopku bi moralo mejo urediti sodišče z vkopavanjem mejnikov v sodnem nepravdnem postopku.

Pritožba ni utemeljena.

Predlagatelji sicer trdijo, da jih sporazum iz leta 1987 o ureditvi meje v upravnem mejnem ugotovitvenem postopku ne obvezuje, dejansko pa predlagajo ureditev meje po katastru, torej tako kot je bila meja določena prav v tem upravnem mejnem ugotovitvenem postopku. Takrat doseženo soglasje lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč glede posestne meje ter zamejičenje mejnih točk na posestnih mejah parcel št. 875/3 in 875/1, iz katere je kasneje nastala še parcela 875/4, pa po mnenju sodišča druge stopnje obvezuje tudi predlagatelje kot pravne naslednike.

Mejo po katastru v sodnem postopku ni mogoče urediti, ker ureditev meje na tak način ne predvideva 136. člen Zakona o nepravdnem postopku. V sodnem postopku bi bila možna le sodna poravnava na katastrsko mejo, če bi bila meja sporna in bi taka bila soglasna volja vseh udeležencev.

Zaradi vzpostavitve mejnih znamenj po meji, ki je bila že ugotovljena v mejnem ugotovitvenem postopku tudi ni predviden sodni postopek zaradi ugotovitve in določitve meje. Mejna znamenja, ki so bila uničena, izgubljena ali poškodovana se vzpostavijo na način, ki ga predpisuje 9. člen navodila za ugotavljanje in zamejičenje posestnih mej (Ur. list SRS št. 2/76). Če pa je kateri od mejašev prekršil prepoved iz 2. odstavka 12. člena Zakona o zemljiškem katastru (Ur.

list SRS št. 16/74 in 42/86) to je uničil, poškodoval ali samovoljno premestil mejna znamenja pa je proti njemu mogoča tožba z ustreznim dajatvenim zahtevkom, ne pa nepravdni postopek zaradi ureditve meje.

Sodišče druge stopnje je glede na navedeno ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb nepravdnega postopka in da je tudi pravilno uporabilo materialno pravo, ko je predlog predlagateljev kot neutemeljen zavrnilo. Neutemeljeno pritožbo predlagateljev je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 380. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia