9/5-1991

O D L O Č B A IN S K L E P

Ustavno sodišče Republike Slovenije je na predlog javnega podjetja Snaga, p.o. Ljubljana, v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določb odloka Skupščine mesta Ljubljane o organiziranju javnega podjetja Snaga in sklepa Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane št. 976/1-90 na seji dne 9/5-1991

I. u g o t o v i l o :

Določbe 1. člena in 13. člena odloka Skupščine mesta Ljubljane o organiziranju javnega podjetja Snaga (Uradni list RS, št. 10/90 in 10/91) niso v neskladju z ustavo in zakonom.

II. s k l e n i l o :

Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane, št. 976/1-90 z dne 5/9-1990, se ustavi.

O b r a z l o ž i t e v

Javno podjetje Snaga je s predlogom začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku odločbe navedenih določb odloka Skupščine mesta Ljubljane o organiziranju javnega podjetja Snaga ter sklepa Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane, št. 976/1-90.

Napadene določbe odloka določajo, da je ustanovitelj podjetja mesto Ljubljana ter da ustanovitelj skladno z zakoni in drugimi predpisi oblikuje cene za proizvode in storitve komunalnih dejavnosti ter imenuje in razrešuje direktorja podjetja. S sklepom Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane pa je podjetjem, katerim cene določa izvršni svet, naloženo, da sredstva za razširjeno reprodukcijo nakazujejo na račun mesta Ljubljane.

Po predlagateljevem mnenju te določbe odloka in sklep Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane niso v skladu z 254. členom ustave Republike Slovenije, 24. in 196.b členom zakona o podjetjih (Uradni list SFRJ, št. 77/88, 40/89, 46/90 in 61/90) kakor tudi s 24. členom zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) in določbami zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85). Predlog utemeljuje s tem, da je podjetje Snaga nastalo iz TOZD Javna higiena kot izločene TOZD Komunalnega podjetja Ljubljana in da zato ni njegov ustanovitelj mesto Ljubljana, kot to določa 1. člen odloka. Če bi šlo za ustanovitev podjetja, bi po določbi 7. člena v zvezi s 24. členom zakona o podjetjih ustanovitelj moral zagotoviti tudi sredstva, potrebna za ustanovitev, česar pa ni storil. Določba 13. člena napadenega odloka, ki določa, da ustanovitelj skladno z zakoni in drugimi predpisi oblikuje cene za proizvode in storitve komunalnih dejavnosti ter imenuje in razrešuje direktorja, po njegovem mnenju ni skladna s 24. členom zakona o komunalnih dejavnostih, kakor tudi ne z določbami zakona o sistemu družbene kontrole cen. Ta zakon daje organom družbenopolitične skupnosti samo možnost sprejemanja ukrepov neposredne kontrole cen, ne daje pa jim pooblastila za določanje cen komunalnih storitev. Za sklep Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane št. 976/1-90, pa meni, da ni skladen z ustavo, ker o delitvi dohodka na del, ki je namenjen za razširjanje materialne osnove dela, in na del, ki je namenjen za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi, v skladu z načelom delitve po delu odločajo delovni ljudje, ki ta dohodek ustvarjajo.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da predlog ni utemeljen.

Po 3. točki amandmaja XIV k ustavi SR Slovenije lahko družbenopolitična skupnost ustanovi podjetje ali drugo organizacijo, če je opravljanje dejavnosti te organizacije nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali za delo drugih organizacij na določenem območju ali če je to nujno za delo organov te družbenopolitične skupnosti. Po 5. točki istega amandmaja se posebni družbeni interes pri opravljanju dejavnosti ali zadev posebnega družbenega pomena v skladu z njihovo naravo in posebnostmi zagotavlja s tem, da se lahko določijo posebni pogoji in način opravljanja takšnih dejavnosti ali zadev, soodločanje uporabnikov, ustanoviteljev in organov družbenopolitične skupnosti ter uveljavljanje nadzora. Na podlagi drugega odstavka 51. člena ustave Republike Slovenije pa se lahko, če zahteva poseben družbeni interes, z zakonom in odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, v tem primeru na zveznem zakonu o podjetjih, uredi način uresničevanja tega interesa tudi v poslovanju organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, kadar je to poslovanje nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali za delo drugih organizacij na določenem območju.

Obstoječe organizacije združenega dela posebnega družbenega pomena se lahko organizirajo kot javna podjetja z odlokom pristojne družbenopolitične skupnosti o organiziranju (prvi odstavek 196.b člena zakona o podjetjih). Ta določba zakona je začela veljati 15. julija 1989 in na njej temelji napadeni odlok. Po tej določbi je družbenopolitična skupnost, na območju katere obstoječa organizacija združenega dela opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena, pristojna le-to z odlokom preobraziti v javno podjetje, do katerega ima zato ustanoviteljske pravice, medtem ko določbe 24.a člena zakona o podjetjih urejajo ustanavljanje novih javnih podjetij. S 4. členom napadenega odloka so kot poslovna dejavnost javnega podjetja Snaga določene tiste komunalne dejavnosti, ki se po 3. točki prvega odstavka 3. člena zakona o komunalnih dejavnostih in 3. točki prvega odstavka 1. člena odloka o komunalnih dejavnostih na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 45/82 in 41/86) štejejo za komunalno dejavnost.

Po 5. členu zakona o družbeni kontroli cen spada stanovanjsko - komunalna dejavnost pod družbeno kontrolo cen občine. Skupščina mesta Ljubljane je na tej zakonski podlagi sprejela odlok o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 15/85, 7/87 in 37/88), v katerem je v 2. členu določila izvršni svet kot pristojni organ za sprejemanje ukrepov neposredne kontrole cen.

Po določbi četrtega odstavka 12. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 32/89) je začasno, do uveljavitve z ustavo usklajene zakonske ureditve, preneseno opravljanje nalog samoupravnih interesnih skupnosti na ravni občin na izvršne svete občinskih skupščin. Skupščina mesta Ljubljane je zato dne 21/12-1989 sprejela odlok o začasnem prenosu opravljanja nalog samoupravnih interesnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 42/89), v katerem je določila, da se s tem odlokom s 1/1-1990 začasno prenese opravljanje nalog občinskih in mestnih samoupravnih interesnih skupnosti s področja komunalnega gospodarstva na mesto Ljubljana. S pristojnostjo ukinjenih samoupravnih interesnih skupnosti s področja komunalnih dejavnosti oblikovati cene in sodelovati pri določanju politike cen, je prešla na ustanovitelja javnega podjetja Snaga tudi pristojnost oblikovanja cen za proizvode in storitve komunalnih dejavnosti.

Te ustanoviteljeve pravice in obveznosti po napadenem odloku izvaja Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane (zadnji odstavek 13. člena). Po 1. členu zakona o imenovanju in razrešitvi poslovodnih organov (Uradni list RS, št. 8/90) v javnih podjetjih, ki jih ustanovi družbenopolitična skupnost, imenuje in razrešuje poslovodni organ izvršni svet družbenopolitične skupnosti, če z zakonom ni drugače določeno. Mesto Ljubljana je na podlagi 196.b člena zakona o podjetjih ustanovitelj javnega podjetja Snaga in zato ima njegov izvršni svet na podlagi citirane zakonske določbe v zvezi z zadnjim odstavkom 13. člena napadenega odloka pristojnost imenovati ter razreševati direktorja podjetja.

Glede sklepa Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane, št. 976/1-90, je ustavno sodišče ugotovilo, da ta sklep ni splošni akt v smislu določbe 441. člena ustave, za oceno katerega bi bilo po 408. členu ustave pristojno.

Upoštevajoč vse navedeno je ustavno sodišče na seji odločilo tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe, na podlagi druge alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76).

Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo v sestavi: sodnik, ki nadomešča predsednika Janko Česnik in sodniki dr.Peter Jambrek, mag.Tone Jerovšek, dr.Janez Šinkovec, dr.Anton Perenič, mag.Matevž Krivic in Ivan Tavčar.

S o d n i k , ki nadomešča predsednika Janko Česnik