Jedro

64. člen ZZK-1, umeščen v skupne določbe poglavja, ki se nanaša na zaznambe, določa, da se v primeru, ko je zaznamba dovoljena v korist določene osebe, izbris zaznambe dovoli (tudi) na podlagi dovolila za izbris zaznambe, ki ga izstavi oseba, v korist katere je bila zaznamba dovoljena in na katerem je njen podpis overjen.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrglo predlog za izbris zaznambe spora, ker listina, ki naj bi bila podlaga vpisu (izbrisu) ni bila predložena s strani notarja v skladu z devetim odstavkom 142. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). V ugovornem postopku je bila ta pomanjkljivost sanirana, a je z izpodbijanim sklepom sodišče ugovor zavrnilo iz drugih razlogov: ker predlagatelj ni predložil listine iz 84. ZZK-1, oziroma niso bili izpolnjeni pogoji iz 85. člena ZZK-1, ki bi sodišču omogočili izbris.

2. Proti odločitvi se pritožuje predlagatelj postopka po pooblaščencih. V pritožbi navaja, da je podlaga predlaganemu izbrisu sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij, ki v 6. členu vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo za izbris zaznambe spora o pridobitvi lastninske pravice. V 84. in 85. členu ZZK-1 zakon ureja izbris zaznambe spora le zaradi neuspešnega izida postopka oziroma zaradi zamude roka za vložitev predloga za vknjižbo pravice v vrstnem redu zaznambe spora. Poleg teh določb pa zakon vsebuje še 64. člen, ki določa, da se izbris zaznambe lahko dovoli na podlagi: 1.) predloga, ki ga vloži oseba, v korist katere je bila zaznamba dovoljena in na kateri je njen podpis overjen ali 2.) dovolila za izbris zaznambe, ki ga izstavi oseba, v korist katere je bila zaznamba dovoljena in na katerem je njen podpis overjen. Na uporabo 64. člena ZZK-1 opozarjata tudi odločbi Višjega sodišča v Kopru I Cp 1540/2006 in I Cp 644/2007. V konkretnem primeru je H.K., katerega zemljiškoknjižno dovolilo za izbris zaznambe spora je bilo v postopku predloženo, tožnik oziroma predlagatelj, za katerega prvi odstavek 79. člena ZZK-1 določa, da gre za "osebo, v korist katere je zaznamba spora dovoljena".

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožba utemeljeno opozarja na tretji odstavek 64. člena ZZK-1, umeščenega v skupne določbe poglavja, ki se nanaša na zaznambe in ki določa, da se v primeru, ko je zaznamba dovoljena v korist določene osebe, izbris zaznambe dovoli (tudi) na podlagi dovolila za izbris zaznambe, ki ga izstavi oseba, v korist katere je bila zaznamba dovoljena in na katerem je njen podpis overjen. Stališče prvostopenjskega sodišča, da v konkretnem primeru izbris ni dovoljen, ker ni bila predložena listina iz 84. člena ZZK-1 oziroma niso izpolnjeni pogoji iz 85. člena ZZK-1 ter stališče, da sporazum, ki v 6. členu vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo H.K., v korist katerega je spor, ki se vodi pri okrožnem sodišču zaznamovan, ni listina, na podlagi katere se lahko dovoli izbris zaznambe spora, je očitno posledica spregledane določbe 64. člena ZZK-1. 5. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjski sodnici v ponovno odločanje o vpisu (5. točka prvega odstavka 161. člena ZZK-1), saj bo moralo sodišče v nadaljevanju zagotoviti kontradiktornost postopka vsem udeležencem iz 123. člena ZZK-1.