Jedro

V izpodbijani sodbi ni nobene ugotovitve o višini zaslužkov pravdnih strank. Zagotovo je upoštevna skrb enega partnerja za skupne otroke, vendar to ne pomeni, da drugi partner z višjim zaslužkom ne more dokazovati svojega višjega prispevka, zato je v vsakem primeru treba ugotavljati, kakšen je bil njun zaslužek.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se v drugem, tretjem in četrtem odstavku izreka razveljavi in se zadeva v razveljavljenem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v I. odstavku izreka zavrnilo tožničin primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev, da v skupno premoženje pravdnih strank spada stanovanjska hiša na parc. št. 64/1 in nepremičnina parc. št. 64/2 k.o. H.v., na katerih znaša solastninski delež vsakega do ½. V II. odstavku izreka je tožencu naložilo plačati tožnici 103.882,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 10. 2011 do plačila, v III. odstavku je višji podrejeni tožbeni zahtevek zavrnilo, v IV. odstavku pa je odločilo o pravdnih stroških v višini 3.211,04 EUR v korist tožnice. Ugotovilo je, da nepremičnini, ki sta ju pravdni stranki zgradili v času trajanja zunajzakonske skupnosti, nista več zemljiškoknjižna lastnina toženca, ker ju je prodal, zato je primarni tožbeni zahtevek zavrnilo. Podrejenemu, denarnemu delu tožbenega zahtevka, je ugodilo do višine ½ ugotovljenih vrednosti nepremičnin.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je „v celoti pritožil toženec, iz vseh pritožbenih razlogov“. Meni, da je sodišče prve stopnje odločilo o nepostavljenem tožbenem zahtevku, ker tožnica po spremembi ni več uveljavljala primarnega in podrejenega tožbenega zahtevka, pač pa postavila samo primarni zahtevek za ugotovitev spornih nepremičnin kot skupnega premoženja. Glede ugotavljanja vrednosti teh nepremičnin sodišče prve stopnje ni obrazloženo zavrnilo dokazni predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja, zaradi česar izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. Zmotno je ugotovilo vrednost spornih nepremičnin, ker ni upoštevalo poskusnega izračuna vrednosti. Poleg tega z izrekom ni odločilo o obsegu in deležih na skupnem premoženju, kar bi bilo potrebno tudi, kadar partner zahteva izplačilo svojega dela na prodanem skupnem premoženju. Pritožba nadaljuje, da sodišče prve stopnje pri ugotavljanju deležev pravdnih strank ni upoštevalo višine toženčeve plače, ki je bila štirikrat višja od tožničine (1.950,58 EUR proti 500,00 EUR), zaradi česar je toženčev prispevek bistveno višji. Prav tako ni ocenilo vrednosti materialnega in nematerialnega prispevka njegovih staršev in sorodnikov pri gradnji hiše, upoštevalo pa je pomoč tožničine matere pri varstvu skupnih otrok. Tožničina mati v resnici ni nudila prebivanja v stari hiši, ker je bila ta last tožničine prababice, pravdni stranki pa sta v hišo tudi skupaj vlagali. Trditev, da je tožnica ob razpadu zunajzakonske skupnosti vzela premičnine v vrednosti 5.000,00 EUR, sodišče prve stopnje ne bi smelo zavrniti, da so pavšalne, pač pa v okviru materialnoprocesnega vodstva pozvati k dopolnitvam. Pritožba predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma sodbo spremeni tako, da ugotovi tožničin nižji delež na skupnem premoženju. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Toženec sicer nima prav, da je sodišče prve stopnje odločilo o nepostavljenem tožbenem zahtevku. Tožnica je s tožbo primarno zahtevala ugotovitev, da v skupno premoženje pravdnih strank spadata sporni nepremičnini in zahtevala izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis svojega deleža do ½, podrejeno pa ugotovitev istih nepremičnin kot skupnega premoženja in plačilo vrednosti polovice. Zaradi dejstva, da je toženec nepremičnini že odtujil, je s spremenjenim tožbenim zahtevkom še vedno zahtevala ugotovitev, da v skupno premoženje spadata sporni nepremičnini, na katerih znaša njen delež do ½ in plačilo 120.000,00 EUR, kar je na naroku znižala na 103.882,18 EUR. O takšnem tožbenem zahtevku je sodišče prve stopnje tudi odločilo. Ni sicer jasno, kaj od podrejeno uveljavljenega je zavrnilo. Prav tako ni pomembno, ali se zavrnilni del in ugodilni del izreka poimenujeta primaren oziroma podrejen, pač pa le, da je o celotnem zahtevku odločeno, kar je sodišče prve stopnje storilo.

6. Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenca gradbene stroke na primeren način ocenjevalo vrednost spornih nepremičnin. Na toženčeve pripombe je pridobilo tudi dopolnitev izvedenskega mnenja, zato ne drži pritožbena navedba, da je takšen predlog toženca zavrnilo. Pritožba, ki poudarja dolžnost sodišča obrazložiti zavrnitev dokaznega predloga, poleg tega ne pojasni, kaj bi naj bilo v pridobljenem izvedenskem mnenju nepopolno ali zmotno. Dejstvo, da je toženec cenitev izvedenca prerekal, ne zadošča, saj sicer ne bi bilo nikoli konec dokazovanja z izvedencem. Toženec se v pritožbi neutemeljeno opira na poskusno cenitev Geodetske uprave RS, v primerjavi s katero je verodostojnejša cenitev izvedenca, ki si je nepremičnine ogledal in ocenil njuno tržno vrednost. Ni pa v pristojnosti izvedenca ugotavljati obsega materialnega in nematerialnega prispevka toženčevih staršev, pač pa lahko oceni njegovo vrednost, če so mu posredovana nesporna ali po sodišču ugotovljena dejstva. Sicer lahko sodišče pomoč toženčevih staršev upošteva podobno kot pomoč tožničine matere in primerja pomen vseh za pridobitev skupnega premoženja pravdnih strank. Kolikor se toženec sklicuje na finančno pomoč svojih staršev, jo mora dokazati.

7. Sodišče prve stopnje je uporabilo pravilno določbo prvega odstavka 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), v zvezi z določbo prvega odstavka 12. člena ZZZDR, o domnevi enakih deležev zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju, ki jo lahko partnerja izpodbijata in drugi odstavek 59. člena ZZZDR o upoštevanju vsakega prispevka partnerjev pri pridobivanju skupnega premoženja. Vendar ostaja dvom, da je konkretno dejansko stanje pravilno subsumiralo pod navedeno abstraktno pravno normo. V izpodbijani sodbi ni nobene ugotovitve o višini zaslužkov pravdnih strank. Zagotovo je upoštevna skrb enega partnerja za skupne otroke, vendar to ne pomeni, da drugi partner z višjim zaslužkom ne more dokazovati svojega višjega prispevka, zato je v vsakem primeru treba ugotavljati, kakšen je bil njun zaslužek. Ugotovljeno je bilo, da sta pravdni stranki vodili finance tako, da je tožnica plačevala za sprotno življenje, toženec pa je hranil denar za gradnjo hiše in nakup parc. št. 64/2 k.o. H.v.. To je bil njun dogovor za porabo skupnih družinskih dohodkov. Pri delitvi skupaj pridobljenega premoženja je treba upoštevati višino njunih denarnih prispevkov in oceniti pomen skrbi za otroke.

8. Pritožba ima prav, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo obsega skupnega premoženja pravdnih strank. Po določbi drugega odstavka 51. člena ZZZDR, v zvezi z določbo prvega odstavka 12. člena ZZZDR je premoženje, ki ga partnerja pridobita z delom v času trajanja skupnosti, njuno skupno premoženje. V to ne spadajo samo nepremičnine, pač pa tudi vso drugo premoženje, pridobljeno z delom v času skupnosti, kar predstavlja celoto. Zato deležev ni mogoče določati na posamezni stvari. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati tudi vrednost premičnin, ki jih je navedel toženec (v primeru nespornega ali ugotovljenega dodatnega premoženja pa tudi tega), brez česar o zahtevku za plačilo sorazmernega dela vrednosti prodanih stvari ni mogoče odločiti. V primeru pomanjkljivih navedb pravdnih strank o obsegu skupnega premoženja, bi ju v skladu z določbami 285. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in drugega odstavka 305.a člena ZPP moralo pozvati k dopolnitvam navedb o odločilnih dejstvih, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank, in sploh da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembni za odločbo.

9. Pred Okrožnim sodiščem v Mariboru je odprta pravdna zadeva II P 411/2013 po tožbi tukajšnjega toženca zoper tukajšnjo tožnico, zaradi ugotovitve obsega in deleža na skupnem premoženju. Pritožbeno sodišče ponovno poudarja, da na posameznih stvareh iz skupnega premoženja deležev partnerjev ni mogoče določiti v različnih razmerjih. Zato bo obravnavano zadevo potrebno obravnavati skupaj z zadevo II P 411/2013. 10. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava (neupoštevanja skupnega premoženja kot celote) je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje (obseg skupnega premoženja), ki je lahko tudi zmotno (glede prispevkov in deležev na skupnem premoženju). Ugotovljenih pomanjkljivosti za odločitev glede dveh stvari iz skupnega premoženja ne more dopolniti niti pritožbeno sodišče, dokler ni odločeno o tožbenem zahtevku v II P 411/2013. Zato je po določbi 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Izpodbijano sodbo je razveljavilo tudi v III. odstavku izreka, ker ni določen in ker bo o zahtevku za plačilo deležev iz skupnega premoženja odločeno enotno. Pridržanje odločitve o pritožbenih stroških za končno odločbo je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP.