Jedro

Dejstvo, da je bila v zemljiški knjigi zaznamovana izbrisna tožba, ki ga stranka ni zatrjevala - pa tudi sicer samo po sebi - še ne more pomeniti, da je primarni zahtevek že zadosti zavarovan in predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen. V zvezi s terjatvijo bo moralo sodišče prve stopnje presojati tudi ostale okoliščine, ki jih je tožeča stranka uveljavljala v utemeljitev svojega predloga za začasno odredbo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo:

I. Zavrne se predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarnih terjatev tožeče stranke na podlagi primarnega tožbenega zahtevka tožeče stranke iz tožbe z dne 17. 2. 2017 in dopolnitve tožbe z dne 28. 3. 2017, ki se glasi: "1. C. C., ..., roj. dne ..., ali komu drugemu po njegovem pooblastilu oziroma v njegovem imenu, se prepove odtujitev in obremenitev nepremičnin katastrska občina ... parcela 1/105 (ID znak: parcela ... 1/105, ID ...), katastrska občina ... parcela 1/175 (ID znak: parcela ... 1/175, ID ...), katastrska občina ... parcela 1/176 (ID znak: parcela ... 1/176, ID ...) in katastrska občina ... parcela 1/177 (ID znak: parcela ... 1/177, ID ...), in se pri teh nepremičninah v zemljiški knjigi zaznamuje prepoved odtujitve in obremenitve.

2. I. K., ..., EMŠO: ..., ali komu drugemu po njenem pooblastilu oziroma v njenem imenu, se prepove odtujitev in obremenitev nepremičnine katastrska občina ... parcela 2308 (ID znak: parcela ... 2308, ID ...) in nepremičnine katastrska občina ... parcela 2346 (ID znak: parcela ... 2346, ID ...), pri čemer se pri teh nepremičninah v zemljiški knjigi zaznamuje prepoved odtujitve in obremenitve.

3. Ta začasna odredba stopi v veljavo takoj in velja do izteka 30 dni po pravnomočnosti sodne odločbe, ki bo izdana v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani opr. št. VIII Pg 374/2017. 4. Ugovor zoper to začasno odredbo ne zdrži njene izvršitve.

5. Tožene stranke so dolžne tožeči stranki v roku 15 dni od prejema tega sklepa plačati stroške tega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do dne plačila."

II. Zavrne se predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarnih terjatev na podlagi podrednih tožbenih zahtevkov tožeče stranke iz tožbe z dne 17. 2. 2017 ter dopolnitve tožbe z dne 28. 3. 2017, ki se glasi: "1. C. C., ..., roj. dne ..., ali komu drugemu po njegovem pooblastilu oziroma v njegovem imenu se prepove odtujitev in obremenitev nepremičnin: katastrska občina ... stavba del stavbe 211 (ID znak: del stavbe ..., ID ...), v deležu do 112, ID osnovnega položaja nepremičnine: ..., katastrska občina ... stavba 464 del stavbe 113 (ID znak: del stavbe ..., ID ...), ID osnovnega položaja: ..., katastrska občina ... parcela 1/105 (ID znak: parcela ... 1/105, ID ...), katastrska občina ... parcela 1/175 (ID znak: parcela ... 1/175, ID ...), katastrska občina ... parcela 1/176 (ID znak: parcela ... 1/176, ID ...) in katastrska občina ... parcela 1/177 (ID znak: parcela ... 1/177, ID ...), in se pri teh nepremičninah v zemljiški knjigi zaznamuje prepoved odtujitve in obremenitve.

2. I. K., ..., EMŠO: ..., ali komu drugemu po njenem pooblastilu oziroma v njenem imenu se prepove odtujitev in obremenitev nepremičnin: katastrska občina ... stavba 3092 del stavbe 124 (ID znak: del stavbe ..., ID ...), ID osnovnega položaja nepremičnine: ... in ID osnovnega položaja nepremičnine: ..., katastrska občina ... parcela 8/9 (ID znak: parcela ..., ID ...), ID osnovnega položaja: ..., katastrska občina ... parcela 2308 (ID znak: parcela ... 2308, ID ...) in katastrska občina ... parcela 2346 (ID znak: parcela ... 2346, ID ...), in se pri teh nepremičninah v zemljiški knjigi zaznamuje prepoved odtujitve in obremenitve.

3. Ta začasna odredba stopi v veljavo takoj in velja do izteka 30 dni po pravnomočnosti sodne odločbe, ki bo izdana v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani opr. št. VIII Pg 374/2017. 4. Ugovor zoper to začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve.

5. Tožene stranke so dolžne tožeči stranki v roku 15 dni od prejema tega sklepa plačati stroške tega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do dne plačila."

2. Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožila tožeča stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi v celoti ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi, zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, v vsakem primeru pa toženim strankam naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da višje sodišče pritožbo zavrne, in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka je vložila tožbo zaradi ničnosti pravnih dejanj toženk, podrejeno zaradi izpodbojnosti njihovih pravnih dejanj po določilih Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ), v dopolnitvi tožbe pa predlagala izdajo začasne odredbe po 272. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) za zavarovanje terjatev tako po primarnem kot po podrejenem tožbenem zahtevku. V tožbi je navedla, da je na podlagi sklenjenih zavarovalnih polic družbama M. in A. izplačala 5.155.327,78 EUR in 727.919,00 EUR zavarovalnine, katere povračilo z regresnim zahtevkom vtožuje v postopku II Pg 2184/2016 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ta tožba pa je vložena zato, ker so toženke po prejemu regresnih zahtevkov z namenom izigrati tožečo stranko opravile več pravnih dejanj, s katerimi je prva toženka odsvojila celotno premoženje in ga prenesla na druge osebe, ki so z njo lastniško in osebno povezane. Tožeča stranka s tožbo zahteva ugotovitev ničnosti s tem v zvezi sklenjenih pogodb in neveljavnost vknjižb lastninske pravice oziroma hipoteke. V primeru, da zahtevku ne bi bilo ugodeno, pa podrejeno glede istih pravnih poslov predlaga, da sodišče ugodi zahtevkom na podlagi izpodbijanja pravnih dejanj toženk (da pogodbe nimajo pravnega učinka v razmerju do tožeče stranke v višini terjatve tožeče stranke iz naslova subrogacije).

6. Z izdajo začasne odredbe je tožeča stranka pri primarnem zahtevku predlagala zavarovanje nedenarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin, ki so bile predmet ničnih pravnih poslov, pri podrejenem zahtevku pa poleg teh nepremičnin še prepoved odtujitve in obremenitve ostalih nepremičnin v lasti druge in tretje toženke z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi.

7. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da iz zemljiške knjige izhaja, da je tožeča stranka že predlagala zaznambo izbrisne tožbe z dne 17. 2. 2017 in njene dopolnitve z dne 28. 3. 2017 (245. člen Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1). Zaključilo je, da je glavni tožbeni zahtevek že dovolj zavarovan z zaznambo izbrisne tožbe in odtujitev ali obremenitev sporne nepremičnine ne more ogroziti položaja tožeče stranke v zvezi s tem zahtevkom, zato izdaja začasne odredbe ni potrebna ter da glavni zahtevek ni terjatev v smislu 272. člena ZIZ.

8. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka v zemljiški knjigi že predlagala zaznambo izbrisne tožbe, je nosilni razlog, zaradi katerega je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za začasno odredbo za zavarovanje terjatev tožeče stranke. Vendar se višje sodišče strinja s pritožbeno trditvijo, da je sodišče prve stopnje v zvezi z dejstvom zaznambe izbrisne tožbe samo ugotavljalo dejstva z vpogledom v zemljiško knjigo in nanje celo oprlo svojo odločitev v izpodbijanem sklepu. Pritožnica zato utemeljeno uveljavlja kršitev 7. člena ZPP, po katerem je sodišče vezano na trditveno in dokazno podlago pravdnih strank, zato sámo, razen v izjemnih primerih, ne sme ugotavljati nezatrjevanih dejstev in izvajati dokazov brez ustreznih dokaznih predlogov. Razpravno načelo je eno temeljnih načel pravdnega postopka. Stvar odločitve stranke je, kaj bo zatrjevala in dokazovala ter kako, sodišče pa po uradni dolžnosti ugotavlja dejstva in izvaja dokaze le, če meni, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati. Slednje v tej zadevi ni primer, kar bo obrazloženo v nadaljevanju. Tudi sicer sama narava hitrega postopka zavarovanja praviloma ne terja dodatnega izvajanja dokazov in sodišče o utemeljenosti pogojev za izdajo začasne odredbe odloči glede na stanje ob predlogu za začasno odredbo. Ne glede na to torej, da iz spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje na zaprosilo tožeče stranke izdalo potrdilo o vložitvi tožbe, potrebno za zaznambo izbrisne tožbe v zemljiški knjigi, sodišče prve stopnje brez trditev strank ni imelo podlage za ugotavljanje stanja zemljiške knjige v zvezi z nepremičninami, ki so predmet zavarovanja v tej zadevi, da bi lahko na podlagi ugotovitev iz tega razloga zavrnilo predlog tožeče stranke.

9. Kar višje sodišče ocenjuje za bistveno pa je naslednje: zgolj na podlagi ugotovitve, da je tožeča stranka v zemljiški knjigi predlagala zaznambo izbrisne tožbe, je sodišče prve stopnje zaključilo, da ima tožeča stranka tekom postopka zadostno zavarovanje, zato izdaja začasne odredbe, kot je predlagana, ni potrebna. Vendar se višje sodišče strinja s stališčem pritožnice, da, prvič: - zemljiškoknjižno sodišče o predlogu še ni odločilo in torej tožeča stranka z zavarovanjem, na katerega se sklicuje sodišče, še ne razpolaga, dokler sklep o zaznambi izbrisne tožbe ni pravnomočen, drugič: - ker ni izkazano, da bi zemljiškoknjižno sodišče dovolilo zaznambo izbrisne tožbe, ni mogoče trditi, da tožeča stranka nima pravnega interesa za predlagano začasno odredbo1 in tretjič: - tudi sicer pravdna stranka sama izbira, s katerimi instrumenti bo varovala svoje pravice tekom sodnega postopka, seveda upoštevaje načelo sorazmernosti.2

10. Pritožnica nadalje utemeljeno uveljavlja, da z regulacijsko začasno odredbo ne želi doseči zavarovanja izvršitve sodne odločbe, ampak preprečiti spremembe, zaradi katerih sodno varstvo ne bi več doseglo namena, in ker ni namenjena zavarovanju bodoče izvršbe, je lahko regulacijska začasna odredba izdana tudi pri ugotovitvenih in oblikovalnih tožbah.3 Zato se višje sodišče strinja, da je napačno tudi stališče v izpodbijanem sklepu, da glavni zahtevek ni terjatev v smislu 272. člena ZIZ, za katero bi se lahko izdala začasna odredba. Začasna odredba, kot je predlagana (prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine), je glede na zahtevek na ugotovitev ničnosti ureditvena začasna odredba, katere bistvo naj bi bilo varstvo obstoječega stanja pred grozečim nasiljem oziroma nevarnostjo uporabe sile ali pred nevarnostjo nastanka nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode. Pri izdajanju takih odredb je nujen restriktiven pristop in so omejene le na izjemne primere (upoštevani morajo biti strogi pogoji, hkratno je treba tehtati tudi interese nasprotne stranke).4 Upoštevaje zgornje izhodišče torej, da tudi v primeru zaznambe spora (konkretno izbrisne tožbe) stranka lahko izkazuje pravni interes za zavarovanje svojega položaja z začasno odredbo, mora sodišče presojati predpostavke za njeno izdajo, določene v 272. členu ZIZ, ki so seveda strožje od možnosti zaznambe izbrisne tožbe v zemljiški knjigi. V zvezi s tem pa se višje sodišče strinja tudi s pritožbeno trditvijo tožeče stranke, da se sodišče prve stopnje v ničemer ni opredelilo do izpolnjenosti posameznih pogojev za izdajo predlagane začasne odredbe. Predlagano začasno odredbo mora sodišče obravnavati kot celoto - presoditi pri tem terjatev, ki jo upnik želi zavarovati, namen zavarovanja in sredstvo, s katerim naj bi se ta namen dosegel, ter ustreznost njihove medsebojne povezave - in odločiti o njeni dopustnosti. Temeljno vodilo pri presoji je prav namen zavarovanja, saj sme sodišče za zavarovanje denarne oziroma nedenarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, iz česar obenem logično izhaja, da začasne odredbe, ki namen zavarovanja presega, sodišče ne izda.

11. Ker dejstvo, da je bila v zemljiški knjigi zaznamovana izbrisna tožba, ki ga stranka ni zatrjevala - pa tudi sicer samo po sebi - še ne more pomeniti, da je primarni zahtevek že zadosti zavarovan in predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen, je potrebno pritožbi ugoditi že iz tega razloga. V zvezi s terjatvijo bo moralo sodišče prve stopnje (po 272. in nadaljnjih členih ZIZ) presojati tudi ostale okoliščine, ki jih je tožeča stranka uveljavljala v utemeljitev svojega predloga za začasno odredbo.

12. Na tem mestu višje sodišče dodaja, da v tej zadevi pri presoji izkazanosti pogojev za izdajo začasne odredbe tudi ni mogoče izolirano presojati posameznih uveljavljanih tožbenih zahtevkov, ki jih želi tožeča stranka zavarovati. V primeru zavrnitve primarnega tožbenega zahtevka namreč zavarovanje z zaznambo izbrisne tožbe preneha, ni pa nujno, da bo pravnomočno odločeno tudi že o podrejeno postavljenih zahtevkih. Ker zaznamba izbrisne tožbe pride v poštev le v primeru vložene izbrisne tožbe in ne kateregakoli spora (v našem primeru paulijanske tožbe), se zato sodišče tudi pri zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe v zavarovanje terjatev po podrejenih tožbenih zahtevkih nepravilno sklicuje na dejstvo zavarovanja z zaznambo izbrisne tožbe, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju.

13. Tožeča stranka glede podrejenih tožbenih zahtevkov iz naslova izpodbijanja pravnih dejanj toženih strank utemeljeno izpodbija stališče sodišča prve stopnje, da je tudi v primeru, če primarni tožbeni zahtevek ne bi bil utemeljen, pred nevarnostjo v zadostni meri varovana že z zaznamovano izbrisno tožbo. Upnik, ki izpodbija dolžnikova pravna dejanja (255. člen OZ), ni aktivno legitimiran za vložitev izbrisne tožbe. Najprej zato, ker na dolžnikovi nepremičnini nima nobene (ne stvarne ne obligacijske) pravice, ki bi mu dajala legitimacijo za izbrisno upravičenje (243. člen ZZK-1). Poleg tega je treba upoštevati, da se z izbrisno tožbo doseže učinek proti vsem (erga omnes), medtem ko je učinek izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj lahko omejen le na razmerje proti tožniku (260. člen OZ). Izbrisna tožba je torej utemeljena, če je vknjižba iz nekega materialnopravnega razloga (absolutno) neveljavna, s paulijansko tožbo pa se ne more doseči ničnosti pravnega posla med dolžnikom in tretjo osebo, da bi se lahko na podlagi uspešne izbrisne tožbe vzpostavilo prejšnje zemljiškoknjižno stanje.5 V primeru podrejenih zahtevkov tožeče stranke se zato višje sodišče strinja s pritožnico, da na podlagi zaznambe izbrisne tožbe v tej zadevi ni mogoče doseči zavarovanja iz podrejenih zahtevkov zaradi izpodbijanja pravnih dejanj.6

14. Ker je sodišče prve stopnje tudi predlog za zavarovanje z začasno odredbo s prepovedjo odtujitve in obremenitve ostalih nepremičnin drugo in tretje tožene stranke (in torej ne tistih, katerih ničnost razpolaganj uveljavlja tožeča stranka s primarnim tožbenim zahtevkom) utemeljilo z dejstvom, da tožeča stranka že ima zavarovanje na nepremičninah ter z ugotovitvijo, da so te dejansko vredne bistveno več, kot so ocenjene v izpodbijanih pravnih poslih, s predlaganim zavarovanjem na drugem premoženju pa se zasleduje le zavarovanje poplačila v višini 340.000,00 EUR in je že po spornih pogodbah vrednost teh nepremičnin višja, višje sodišče ugotavlja, da tudi v zvezi s tem izpodbijani sklep nima zadostnih razlogov. Pritožnica utemeljeno trdi, da bi moralo zato sodišče ugotoviti verjetnost obstoja terjatve tožeče stranke iz primarnega tožbenega zahtevka in posledično presojati, ali obstajajo ostale predpostavke za izdajo regulacijske začasne odredbe, če pa verjetnost ne obstaja, ugotavljati obstoj verjetnosti terjatve iz podrejenih tožbenih zahtevkov in ostale predpostavke. Višje sodišče se zato s pritožnico strinja, da takih razlogov v izpodbijanem sklepu ni. Poleg tega je terjatev iz podrejenega zahtevka lahko verjetna le, če ni verjetna terjatev iz glavnega, zato je višje sodišče izpodbijani sklep razveljavilo tudi v II. točki izreka.

15. Sodišče prve stopnje naj zato v novem postopku ugotovi verjetnost obstoja terjatve tožeče stranke iz primarnega tožbenega zahtevka in posledično presodi, ali obstajajo ostale predpostavke za izdajo regulacijske začasne odredbe. Če verjetnost ne obstaja, pa ugotavlja obstoj verjetnosti terjatve iz podrejenih tožbenih zahtevkov in ostale predpostavke in pri tem upošteva tudi, na kar opozarja pritožnica, da tožeča stranka v tem postopku zasleduje plačilo visokih subrogacijskih zahtevkov iz pravdne zadeve II Pg 2184/2016. 16. Višje sodišče je zato pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo na podlagi 341. člena in 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

17. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Takšna je večinska sodna praksa v podobnih primerih: II Cp 1587/2009 z dne 6. 5. 2009, I Cpg 303/2009 z dne 21. 5. 2009, I Cp 2151/2015 z dne 26. 8. 2015. 2 II Cp 1048/2009 z dne 6. 5. 2009, I Cp 878/2013 z dne 3. 4. 2013. 3 Tako tudi US RS v Up-275/97 z dne 16. 7. 1998. 4 Tako tudi sodna praksa, npr. II Ips 105/2008 z dne 26. 6. 2008. 5 Jasna Hudej: Aktivna legitimacija za izbrisno tožbo, Podjetje in delo, 2017, št. 1, str. 133. 6 Prim. tudi II Ips 259/2013, z dne 21. 5. 2015.