Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega razloga iz 1. odst. 55. čl. ZIZ. Mednje tako ne spada možnost, da upnik ne bo v celoti poplačan v izvršilnem postopku, na kar opozarja dolžnik. Trditve, da so bile nepremičnine, katerih prodajo v izvršilnem postopku predlaga upnik, prodane posameznim individualnim kupcem, pa so presplošne in nedokazane, zato jih niti ni moč preizkusiti. Sicer pa tudi ta trditev ni ugovorni razlog. Po določbi 1. odst. 64. člena ZIZ lahko tisti, ki izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vloži ugovor in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Tako pravico ima torej tretja oseba, ne pa dolžnik.
Pritožba (ugovor) se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Sodišče prve stopnje je na predlog upnika izdalo sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova (17. člen ZIZ).
Zoper sklep je dolžnik pravočasno vložil ugovor. V njem je med drugim navedel, da dolžnikova obveznost do upnika iz izvršilnega naslova izvira iz poslov s Kubo, glede katerih je bil sprejet poseben zakon, ki je uredil vprašanje poravnave neplačanih terjatev z odkupom teh terjatev s strani države. Ker država odkupa ni izvedla, je dolžnik zoper njo vložil dve tožbi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ki se vodita pod opr. št. VII Pg 40/96 in VIII Pg 258/97. Zato bi bilo smotrno, da bi upnik s prisilno izterjavo počakal, dokler dolžnik svoje terjatve do države ne iztoži. Navedel je tudi, da so bile nepremičnine, na katerih je predlagana izvršba, prenešene na posamezne individualne kupce, kljub temu pa so v zemljiški knjigi še vedno vpisane na G... p.o. Zakaj do preknjižbe ni prišlo, ne ve.
Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.
Skladno s 1. odst. 57. člena ZIZ je bil ugovor vročen upniku v odgovor, ki je nanj tudi odgovoril. Navedel je, da dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega razloga iz 1. odst. 55. člena ZIZ, ki preprečuje izvršbo.
Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za neutemeljenega (2. odst. 53. člena ZIZ) in ga po 2. odst. 54. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Pritožba (ugovor) ni utemeljena.
Upnik je predlagal izvršbo na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VIII Pg 222/95, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1190/96, ki je na podlagi 1. točke 2. odst. 17. člena in 1. odst. 18. člena ZIZ izvršilni naslov.
Izvršilno sodišče je zato pri odločanju o dovolitvi izvršbe na sodbo v celoti vezano (prim. 1. odst. 17. člena ZIZ). Sicer pa dolžnik niti ne nasprotuje obstoju judikatne terjatve, ampak le pojasnjuje, da bi bilo najbolj smotrno počakati, da dolžnik iztoži svojo terjatev do države, saj obstoji možnost, da upnik ne bo v celoti poplačan.
V ugovoru zoper sklep o izvršbi mora dolžnik navesti razloge, ki preprečujejo izvršbo in ki so primeroma našteti v 1. do 12. točki 1. odst. 55. člen ZIZ in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik ni navedel nobenega od teh razlogov. Mednje tako ne spada možnost, da upnik ne bo v celoti poplačan v izvršilnem postopku, na kar opozarja dolžnik. Trditve, da so bile nepremičnine, katerih prodajo v izvršilnem postopku predlaga upnik, prodane posameznim individualnim kupcem, pa so presplošne in nedokazane, zato jih niti ni moč preizkusiti. Sicer pa tudi ta trditev ni ugovorni razlog. Po določbi 1. odst. 64. člena ZIZ lahko tisti, ki izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vloži ugovor in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Tako pravico ima torej tretja oseba, ne pa dolžnik. Sicer pa je prvostopno sodišče tisto, ki bi moralo skladno s predlogom v ugovoru obvestiti družbo S... d.d. iz Ljubljane.
Ker torej dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega od ugovornih razlogov iz prvega odstavka 55. člena ZIZ, prav tako pa ni najti razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 365. člena, v zvezi s 381. členom ZPP/77 in drugim odstavkom 55. člena ter 15. členom ZIZ), je zavrnilo pritožbo (ugovor) kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 380. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ).
Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 29/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena ZPP(Ur.l. RS, št. 26/99).