Jedro

Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb ter ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Ob izdaji navedenega sklepa ostane pravna situacija nespremenjena, saj inšpektor ne poseže v pravni položaj inšpekcijskega zavezanca in drugih oseb v inšpekcijskem postopku saj v izreku sklepa ničesar ne ugotavlja, niti ne nalaga in tudi ne zavrača kakšnega zahtevka.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1.Inšpektorat RS za naravne vire in rudarstvo, Inšpekcija za naravne vire in rudarstvo (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom odločil, da se sklep o ustavitvi postopka, št. 0618-3704/2013-1059 z dne 17. 7. 2023 odpravi (1. točka izreka), da se ustavi po uradni dolžnosti začet inšpekcijski postopek v zadevi "Poseg v vodno in priobalno zemljišče ..." zoper B. B., št. 0618-3704/2013 (2. točka izreka) in da v tem postopku stroški niso nastali (3. točka izreka).

2.Glede 1. točke izreka iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je prvostopenjski organ dne 16. 8. 2023 prejel pritožbo stranske udeleženke (tožnice). Po preučitvi pritožbe je ugotovil, da je treba sklep, št. 0618-3704/2013-1059 z dne 17. 7. 2023 odpraviti, saj je ustavitev postopka neustrezno obrazložena. V nadaljevanju prvostopenjski organ pojasni odločitev iz 2. točke izreka, in sicer sta na podlagi prijave v zadevi Poseg v vodno in priobalno zemljišče ..., tekla dva postopka v javnem interesu zoper dva lastnika. Lastniku priobalnih zemljišč B. B. (inšpekcijskemu zavezancu) je bila odrejena odprava nepravilnosti. Tekom postopka je bilo ugotovljeno, da so bili objekti z leve brežine priobalnega zemljišča ... odstranjeni in je leva brežina urejena na podlagi in v skladu z vodnih soglasjem, novih posegov, ki bi vplivali na stanje in vodni režim vodotoka pa inšpekcijski zavezanec B. B., ni izvajal. Ugotovljena so bila manjša odstopanja glede na projekt, na podlagi katerega je bilo izdano vodno soglasje, o čemer je bila obveščena Direkcija RS za vode in vodovarstveni nadzornik. Na zadnjem inšpekcijskem pregledu je bilo ugotovljeno, da sta obe brežini vodotoka zaraščeni, na levi brežini je zaradi ureditve vegetacija manj intenzivna. V pristojnosti inšpekcije je izvajanje nadzora in vodenje postopkov, ki so v javnem interesu in ne v interesu posameznih strank. Stranska udeleženka (tožnica) je tekom postopka med drugim izpostavljala škodo, ki naj bi nastala zaradi posegov na levo brežino potoka, kar je po mnenju prvostopenjskega organa lahko predmet civilnopravnih postopkov, ne pa inšpekcijskega postopka. Inšpekcijski postopek je trajal več kot 10 let, zaradi časovne oddaljenosti je težko oziroma nemogoče ugotavljati takratno stanje in nepravilnosti, zaradi katerih se vodi postopek, zato je po mnenju organa inšpekcijski postopek treba zaključiti. V času trajanja postopka so bili po navedbah prvostopenjskega organa odrejeni ukrepi za odpravo neskladij z Zakonom o vodah (ZV) z namenom zagotovitve javnega interesa, ki pa se lahko razlikuje od stališč in mnenj posameznikov.

3.Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zavrnil ter pojasnil, da je prvostopenjski organ v 1. točki izpodbijanega sklepa, odločil na podlagi 242. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj je spoznal, da je pritožba utemeljena. Glede odločitve v 2. točki izpodbijanega sklepa drugostopenjski organ pojasni, da sklep o ustavitvi postopka ne oblikuje in ne spreminja pravnega položaja oseb in se z njim ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Morebitna napačna obrazložitev takega sklepa, ne bi mogla vplivati na zakonitost izreka izdanega sklepa. Organ se sklicuje na obrazložitev izpodbijanega akta glede ugotovitev v inšpekcijskem postopku in razlogih za ustavitev postopka. Pojasni, da se inšpekcijski postopek vodi tako dolgo, dokler je javni interes izkazan oziroma podan. Ko oziroma če se ugotovi, da inšpekcijska obveznost ne obstaja več, ker je bila obveznost izvršena ali je prenehala iz drugega razloga, je posledica ustavitev inšpekcijskega postopka. Tožnica kot stranka z interesom, ne more zahtevati nadaljevanja postopka, saj ta teče po uradni dolžnosti, ne na zahtevo stranke.

4.Tožnica se z izpodbijanim sklepom ne strinja in vlaga tožbo. Navaja, da inšpekcija ni ugotovila dejanskega stanja, s tem je bilo poseženo v pravico tožnice do varovanja svoje lastnine na desnem bregu potoka. Ne strinja se, da z ugotovitvijo, da je ureditev brežine v skladu z vodnim dovoljenjem, saj se s projektom predvideva ureditev celotnega vodotoka, tudi desne brežine, ki je v lasti tožnice. Za to bi moralo biti izdano gradbeno dovoljenje. Zaradi posegov inšpekcijskega zavezanca, tožnici ob večjem deževju potok poplavlja in ji povzroča škodo. Zahteva odpravo izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovni postopek. Tožnica pričakuje, da bo sodišče vsebinsko presodilo odpravljeno inšpekcijsko odločbo z dne 25. 7. 2016.

5.Tožba ni dovoljena.

6.Za začetek in tek upravnega spora morajo biti izpolnjeni temeljni pogoji (tako imenovane procesne predpostavke). Na izpolnjevanje procesnih predpostavk mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena zakona o upravnem sporu - ZUS-1). Če niso izpolnjene, mora tožbo s sklepom zavreči (prvi odstavek 36. člena ZUS-1). Med drugim sodišče tožbo zavrže tudi, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto korist (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

7.V upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1).

8.Zakon v drugem odstavku 5. člena ZUS-1 sicer določa, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Vendar je tudi v tem primeru za dopustnost upravnega spora bistvena presoja, ali so izpolnjene vse procesne predpostavke, torej tudi, ali je z navedenim procesnim sklepom poseženo v pravico ali pravno varovan interes stranke, saj ima le v takem primeru pravni interes za njegovo izpodbijanje v upravnem sporu. Če takega interesa nima, je treba tožbo zavreči. Tako je pravni interes podan, če se je upravni postopek začel na zahtevo stranke, njena zahteva pa je bila s sklepom zavržena še pred izdajo upravne odločbe. Pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o ustavitvi postopka pa stranka nima, če se je postopek vodil po uradni dolžnosti, saj ustavitev postopka pomeni le, da se pravna situacija ne bo spremenila.

9.Tudi sodna praksa potrjuje zgornje stališče, saj je Vrhovno sodišče v sklepu I Up 208/2023 z dne 29. 5. 2024 pojasnilo, da je pravni interes za upravni spor podan, če bi morebitni uspeh s tožbo pomenil za tožnika določeno pravno korist na način, da lahko privede do izboljšanja njegovega pravnega položaja, to je položaja, o katerem je bilo odločeno z izpodbijanim upravnim aktom. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb ter ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Ob izdaji navedenega sklepa ostane pravna situacija nespremenjena, saj inšpektor ne poseže v pravni položaj inšpekcijskega zavezanca in drugih oseb v inšpekcijskem postopku saj v izreku sklepa ničesar ne ugotavlja, niti ne nalaga in tudi ne zavrača kakšnega zahtevka.

10.V obravnavanem primeru sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka, ne posega v pravni položaj tožnice. Ker se inšpekcijski postopek vodi v javnem interesu, tožnica nima pravnega interesa za vodenje postopka. Svoje morebitne pravne interese in koristi lahko tožnica uveljavlja v civilnopravnih postopkih, kot je to navedel že prvostopenjski organ v izpodbijanem aktu.

11.Ker po povedanem izpodbijani sklep očitno ne posega v tožničino pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist, je sodišče tožbo, na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zavrglo. Ker je sodišče tožbo zavrglo, kopija tožbe s prilogami ni bila poslana toženi stranki in drugim strankam v odgovor (prvi odstavek 28. člena ZUS-1).

-------------------------------

1Glej Kerševan E. v Kerševan E. (ur.), Zakon o upravnem sporu s komentarjem, Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 49.

2Glej sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 27/2021 z dne 1. 9. 2020 in sklep I Up 142/2021 z dne 13. 10. 2021.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 36, 36/1, 36/1-6

-------------------------------

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.