Jedro

Ni zakonske podlage za delitev stroškov postopka glede na površino zemljišča, ki po razdružitvi solastnine pripada posameznemu udeležencu postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točki I in II izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o stroških postopka. Nasprotnima udeležencema je naložilo, da sta dolžna predlagatelju povrniti vsak 939,54 EUR stroškov postopka v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča prve stopnje (I. in II. točka izreka). V III. točki izreka je odločilo, da predlagatelj sam nosi svoje stroške postopka.

2. V pritožbi nasprotna udeleženca navajata, da so stroški napačno odmerjeni, ker je po sporazumu o razdružitvi solastnega premoženja z dne 25. 5. 1998 dolžan stroške razdružitve poravnati predlagatelj. Sodišče je pri razdružitvi sledilo prav temu sporazumu. Glede obsega in načina uporabe nepremičnine je odločilo v njuno škodo, zato je toliko bolj stroške razdružitve v celoti dolžan poravnati predlagatelj, ki je prejel večji del dvorišča, celo več kot bi mu pripadalo po sporazumu. Predlagatelj je prejel v last 86,5 % zemljišča, onadva pa le 13,5 %. Zato je predlagatelj dolžan nositi vse skupne stroške glede na sklenjen sporazum z dne 25. 5. 1998 ali podrejeno v sorazmerju, kot je prejel nepremičnine v last, to je 86,5 %, skladno s 35. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).

3. Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sporazum o razdružitvi solastnega premoženja, ki sta ga 25. 5. 1998 sklenili pravni prednici strank tega postopka, ne vsebuje dogovora o stroških sodnega postopka razdelitve solastnega premoženja, zato ne more biti podlaga stroškovne odločitve v tej nepravdni zadevi. V sporazumu je le dogovor o stroških geodetske odmere, na podlagi katere bi se skladno s sporazumom razdružila solastnina tako, da bi nastali dve novi parceli. Ker do realizacije tega dogovora zaradi spora med strankama tega postopka ni prišlo, je solastno premoženje razdružilo sodišče. Stranke sodnih postopkov so dolžne kriti stroške postopka, tako kot določa zakon. V nepravdnem postopku za delitev solastnine na podlagi prvega odstavka 35. člena ZNP trpi vsak udeleženec svoje stroške postopka, skupne stroške postopka pa skladno s 126. členom ZNP trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih solastninskih deležev. Ker sta nasprotna udeleženca bila solastnika nepremičnine, ki se je razdelila v tem postopku, vsak do 1/4, sta dolžna nositi skupne stroške postopka vsa 1/4. Solastno premoženje je sodišče razdružilo z ustanovitvijo etažne lastnine na stavbi, dvorišče pa je razdelilo v samostojne parcele tako, da je del zemljišča v izključni lastni predlagatelja, drugi del zemljišča pa v solastnini obeh nasprotnih udeležencev. Sklep o taki delitvi je že pravnomočen. Zakonske podlage za delitev stroškov postopka glede na površino zemljišča, ki po razdružitvi solastnine pripada posameznemu udeležencu postopka, ni.

6. Višine odmerjenih stroškov nasprotna udeleženca ne izpodbijata, izpodbijana odločitev o deležih skupnih stroškov, ki so jih dolžni kriti udeleženci postopka, pa je materialnopravno pravilna. Ker tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1, ni, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

7. Pritožbeni stroški niso bili priglašeni.

1 ZPP se uporablja na podlagi 37. člena ZNP.